Jedro

Lovska družina je uveljavljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini. Na njih ni imela lastninske pravice. Zato je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena, oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Zahtevek prvega predlagatelja postopka za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je med drugim odločilo, da se predlagateljema postopka vrne v last in posest le 6691/8891-tin parcele št... k.o. ..., za preostalih 2200/8891-tin pa je določilo odškodnino v obveznicah. Pritožbeno sodišče je pritožbi predlagateljev postopka zoper ta del sklepa ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se predlagateljema postopka parc. št... k.o... vrne v last in posest v celoti (hkrati je zmanjšalo višino odškodnine v obliki obveznic za 350.629,00 SIT). Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da Lovska družina P., ki je bila družbena organizacija, na delu parc. št... k.o... ni imela lastninske pravice, marveč pravico uporabe.

Zoper ta del sklepa vlaga revizijo Lovska družina P. iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da so imele lovske organizacije leta 1986, ko je kupila del parc. št... k.o..., status društva in družbene organizacije. Po 75. členu Ustave SRS iz leta 1974 so lahko imele v uporabi družbena sredstva, po 97. členu iste ustave pa tudi lastninsko pravico na nepremičninah. Kadar je lovska organizacija kupila nepremičnino od fizičnih oseb, se je v zemljiški knjigi vknjižila kot lastnica. V aktualnem pravnem redu ni več podlage za status družbene organizacije. Tako so tudi lovske organizacije dobile položaj pravne osebe zasebnega prava. Kar zadeva 57. člen Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in 29/86 - v nadaljevanju ZVGLD) pa je treba opozoriti, da v 2. odstavku določa, da se za lovske družine uporablja Zakon o društvih (Uradni list SRS, št. 5/75), če ZVGLD ne določa drugače. To, da so lovske organizacije pridobivale tudi družbena sredstva in z njimi gospodarile, še ne pomeni, da niso mogle imeti lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo namenjeno za zadovoljevanje skupnih interesov njihovih članov in za doseganje ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene. To je omogočal tudi 3. odstavek 11. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 - 36/90). Da je bilo sporno zemljišče kupljeno s tem namenom, jasno izhaja iz pogodbe iz leta 1986. Prvi predlagatelj postopka je odgovoril na revizijo. Navaja, da je revizija nedopustna (revidentka ni plačala sodne takse niti ni ocenila vrednosti z revizijo izpodbijanega dela sklepa) ter neutemeljena, saj prodajna pogodba še ne zadošča za pridobitev lastninske pravice. Potrebna je namreč tudi vknjižba, razen tega pa prodajna pogodba, na katero se sklicuje Lovska družina P., sploh ni overjena, kar pomeni, da ni sklenjena v predpisani obliki.

Revizija je bila vročena tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je sicer dovoljena (2. odstavek 145.č člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - Uradni list SRS, št. 17/78 - Uradni list RS, št. 59/2002), ni pa utemeljena.

Res je, da so imela leta 1986 (ko je Lovska družina P. kupila del parc. št... k.o...) lovske organizacije status društva in družbene organizacije. Vendar se Zakon o društvih (Uradni list SRS, št. 5/75 in 42/86 ter Uradni list RS, št. 60/95) na te organizacije nanaša le v tehnično organizacijskem smislu (glede organiziranja, statuta, programa, združevanja članov ipd.), ne spreminja pa njihovega statusa glede premoženja (prim. sodbi VS RS U 513/96 in I Up 924/2000). Kot je pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, je v 3. odstavku 57. člena ZVGLD posebej določeno, da "lovske družine ... lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu z zakonom in svojim statutom". V 29. členu tega zakona pa je določeno, da lahko "lovska organizacija ... kupi ali vzame v zakup kmetijsko zemljišče po predpisih, po katerih kupujejo oziroma jemljejo taka zemljišča v zakup kmetijske organizacije ...".

Položaj t.i. družbenih organizacij glede sredstev je temeljil na 60. členu Ustave SFRJ iz leta 1974 in 75. členu Ustave SRS iz istega leta, ki sta enako določala, da z zakonom določene družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. Te organizacije so lahko pod pogoji, ki jih je določal zakon, organizirale gospodarsko in drugo dejavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko bile udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo.

Iz tega izhaja, da je lovska družina upravljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini. Na njih ni imela lastninske pravice. Zato je Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93 - 23/96 - v nadaljevanju ZSKZ) ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena. Ker je bil položaj lovskih družin glede upravičenj na družbenem kmetijskem zemljišču enak oziroma podoben položaju kmetijskih organizacij, ki so upravljale in uporabljale družbeno kmetijsko zemljišče, tudi za lovske družine veljajo določbe 17. člena ZSKZ, ki upravljalcem zemljišč dopušča uporabo in upravljanje kmetijskih zemljišč do pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe (prim. 48. do 50. točka odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-78/93 z dne 18.10.1995, Uradni list RS, št. 68/95).

Ker je tako pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da ne obstajajo ovire za vrnitev parc. št. 54 k.o... v last in posest, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo.

Glede na to, da odgovor na revizijo ni prispeval k boljši razjasnitvi zadeve (stališče o nedovoljenosti revizije je neutemeljeno, stališče, da pogodba o prenosu pravice uporabe na zemljišču z dne 18.4.1986 ni bila sklenjena v predpisani obliki, pa irelevantno), je revizijsko sodišče zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (1. odstavek 165. člena in 1. odstavek 155. člena ZPP).