Jedro

Predlog, da se izločijo vsi delavci določenega centra za socialno delo pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predloga za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka, ne more predlagati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 315/2003-8 z dne 9.12.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožnikovi tožbi, sklep tožene stranke z dne 10.7.2003 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikov predlog za prenos krajevne pristojnosti Centra za socialno delo M. (v nadaljevanju CSD) v zadevi odločanja o osebnih stikih med tožnikom in njegovo ml. hčerko S.G., ki ga je tožnik podal na zapisnik CSD dne 14.8.2002, in sicer iz razloga, da tožnik ne more biti predlagatelj krajevne pristojnosti posameznega centra za socialno pomoč. Sodišče prve stopnje je tožbi ugodilo, saj je bilo iz upravnih spisov razvidno, da je tožnik dne 14.8.2002 na zapisnik podal izjavo, da se CSD izloči iz navedenega postopka, ker so bili pri odtujitvi njegovega otroka vpleteni nekateri delavci CSD. Sodišče je bilo zato mnenja, da je tožnik zahteval izločitev vseh delavcev CSD. Zato ne gre za prenos krajevne pristojnosti kot to določa 85. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, v nadaljevanju ZSV), pač pa za izločitev uradne osebe po določbah 37. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002, v nadaljevanju ZUP), ki zagotavlja v konkretni upravni stvari nepristranost pri delu in odločanju v upravnem postopku.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 1. odstavka 72. člena ZUS) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Meni, da tožnik v skladu s 85. členom ZSV ne more biti predlagatelj prenosa krajevne pristojnosti. V svoji zahtevi za izločitev CSD pa tudi ni navedel, na katere delavce CSD se nanaša zahteva za izločitev v skladu s 37. členom v zvezi s 35. členom ZUP.

V odgovoru na pritožbo tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka zavlačuje postopek in načrtno preprečuje pravnomočnost sodbe sodišča prve stopnje. Svoje navedbe utemeljuje s tem, da so skoraj vsi delavci CSD pristrani pri odločanju o njegovih stikih s hčerko, saj je direktorica CSD prijateljica njegove razvezane žene in se tako vsi postopki načrtno zavlačujejo. Delo je tako nemogoče in zato meni, da je bila razveljavitev odločbe tožene stranke dobra rešitev.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi zapisnika, sestavljenega v prostorih CSD dne 14.8.2002 pravilno ocenilo, da je tožnik dejansko zahteval izločitev iz postopka vseh uradnih oseb v Centru za socialno delo M., posledično vsem izločitvam pa je s tem, ko je predlagal, da se zadeva odstopi Centru za socialno delo v C. ali pa v L., podal tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da mora upravni organ pri obravnavanju vloge stranke to vlogo razlagati glede na njeno vsebino. Sporna je v tej zadevi torej tožnikova zahteva po izločitvi vseh uradnih oseb v CSD. Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka napačno obravnavala tožnikovo vlogo kot vlogo za prenos krajevne pristojnosti po določbi 85. člena ZSV. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre za predlog za izločitev vseh delavcev CSD na podlagi 37. člena ZUP, je zato pravilna in zakonita, pritožbeno sodišče pa se z razlogi sodišča prve stopnje strinja v celoti.

Tožena stranka bo morala v skladu z določbo 3. odstavka 60. člena ZUS v ponovljenem postopku izdati nov upravni akt brez odlašanja, najkasneje pa v 30-ih dneh od dneva, ko bo prejela to sodbo. Pri tem je vezana na pravno mnenje pritožbenega sodišča. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo na podlagi določbe 73. člena ZUS kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.