Jedro

Zakon o odvetniški tarifi je določil tri glavne nagrade, nagrado za sporazum, nagrado za postopek in nagrado za narok. Izjeme od načela ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi je posebej določil. Tako je na primer posebej določeno v kazenskih postopkih, da se nagrada za narok prizna za vsak dan glavne obravnave. Takšne določbe tarifna številka 3102 ne vsebuje, kar pomeni, da ne odstopa od prej navedenega načela in da gre torej odvetniku nagrada za narok le enkrat, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo in koliko narokov se je udeležil.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, kakšno poravnavo sta pravdni stranki sklenili v zadevi, s sklepom odločilo o pravdnih stroških in sicer je toženi stranki naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške v višini 1.427,02 EUR.

Proti sklepu o odmeri stroškov se je v delu, ki se nanaša na izračun stroškov, pritožila tožnica, ki predlaga ustrezno spremembo sklepa tako, da se ji priznajo stroški v celoti, kot so bili priglašeni v stroškovniku. Navaja, da je sklep o odmeri stroškov nepravilen in v nasprotju s priglašenimi stroški in sodno prakso. Sodišče je namreč v sklepu le enkrat priznalo stroške za udeležbo na naroku po tarifni številki 3102 Zakona o odvetniški tarifi, čeprav bi moralo priznati stroške po navedeni tarifni številki za vsak narok posebej. Sklicuje se na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani pod opr. št. I Cp 2385/2010 z dne 1.9.2010, v kateri je zavzeto takšno stališče. Pritožba ni utemeljena.

Po uveljavitvi Zakona o odvetniški tarifi so se dejansko v zvezi z razlago tarifne številke 3102 v sodnih odločbah pojavljale različne razlage te tarifne številke. Vendar razlaga, kot izhaja iz pritožbi priložene sodbe pritožbenega sodišča ni prevladujoča razlaga in torej o navedenem vprašanju stališče iz te odločbe ne predstavlja uveljavljene sodne prakse.

Ustrezna analiza določb Zakona o odvetniški tarifi, upoštevajoč tudi namen, ki ga zasleduje Zakon o odvetniški tarifi in ki izhaja iz celovite ureditve nagrajevanja odvetniških storitev po tem zakonu, potrjuje pravilnost prvostopne odločitve, da je na podlagi tarifne številke 3102 treba priznati nagrado le za en narok. Zakon o odvetniški tarifi je namreč uvedel sistem plačila ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi in ukinil nagrade za izvršitev vsakega posameznega opravila. Tako je določil tri glavne nagrade, nagrado za sporazum, nagrado za postopek in nagrado za narok. Izjeme od načela ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi je posebej določil. Tako je na primer posebej določeno v kazenskih postopkih, da se nagrada za narok prizna za vsak dan glavne obravnave. Takšne določbe tarifna številka 3102 ne vsebuje, kar pomeni, da ne odstopa od prej navedenega načela in da gre torej odvetniku nagrada za narok le enkrat, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo in koliko narokov se je udeležil. Ker je torej odmera pravdnih stroškov po prvostopnem sodišču tudi glede vprašanje uporabe tarifne številke 3102 Zakona o odvetniški tarifi pravilna, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.