Jedro

Za ugotavljanje pasivnosti družbenika v izbrisani gospodarski družbi ne zadošča zgolj ugotovitev, da je imel družbenik majhen (konkretno 10%) lastninski delež, temveč je treba (v okviru trditvene podlage) presoditi vse okoliščine, ki so vplivale na uskladitev družbe z določbami ZGD in preprečitev izbrisa. Ugoditev ugovoru po izteku roka je tista okoliščina, ki predstavlja posebno upravičen razlog za odlog izvršbe, vendar se izvršba lahko odloži najdlje za tri mesece in le enkrat.

Izrek

1. Pritožbi upnika, kolikor se nanaša na sklep o ugovoru (opr. št. Ig 2002/00063-37), se v celoti ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Pritožbi upnika, kolikor se nanaša na sklep o odlogu izvršbe (opr.

št. Ig 2002/00063-38), se delno ugodi, tako da se odlog dovoli za največ tri mesece, v preostalem pa se pritožba zavrne in sklep potrdi.

3. Upnikovi pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 14.02.2005, opr.

št. Ig 2002/00063-37, ugodilo dolžnikovemu ugovoru in razveljavilo sklep o izvršbi istega sodišča z dne 24.04.2002, opr. št. Ig 2002/00063-4, v zvezi s sklepom o nadaljevanju izvršbe z dne

05.05.2003, opr. št. Ig 2002/00063-10, ter predlog za izvršbo zavrnilo.

S sklepom opr. št. Ig 2002/00063-38 pa je sodišče izvršbo odložilo do pravnomočne odločitve o ugovoru po izteku roka.

Zoper izdana sklepa je upnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da se sodišče prve stopnje v sklepu o ugovoru po izteku roka sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča z dne 09.01.2002, vendar je Ustavno sodišče ugotovilo, da je pri presoji določb 4. in 5. odstavka 27. člena ZFPPod treba izhajati iz različnega pravnega in dejanskega položaja posameznih družbenikov. Ta se kaže v vplivu družbenikov, ki so ga imeli na zahtevano uskladitev z ZGD oziroma na samo poslovanje družbe. Družbeniki, ki so tak vpliv imeli, štejejo za t.i. aktivne družbenike in so odgovorni za obveznosti družbe, tisti pa, ki takega vpliva niso imeli - pasivni družbeniki, pa ne odgovarjajo. Nadalje navaja, da je celoten vpliv na upravljanje in vodenje poslov družbe imel dolžnik, zato je upnik kot družbenik želel izstopiti, vendar mu je dolžnik to onemogočil. Dolžnik je s svojim poslovanjem povzročil tudi izgubo družbe in posledično izbris. Skupščina družbe je

06.05.1994 sprejela sklep o izstopu upnika in N. A. F. iz družbe, sklep pa je bil posredovan sodnemu registru. Okrožno sodišče v Ljubljani je izdalo odredbo in od vlagatelja zahtevalo še predložitev overjenega podpisa novega zakonitega zastopnika J. D. Upnik in drugi družbenik sta vlogo pravočasno poslala sodišču, sodišče pa je 15.03.1996 izdalo še eno odredbo, po kateri je zahtevalo še predložitev izvirnega ali overjenega prepisa družbene pogodbe ter dokumentacijo za dokapitalizacijo. Navedeno odredbo je prejel dolžnik, a zahtevanih dokumentov ni predložil, ostalih upnikov pa o tej odredbi ni obvestil. Sodišče je nato 30.08.1996 izdalo sklep, s katerim je zavrglo predlagane spremembe, sklep pa je prevzela dolžnikova žena, upnik in drugi družbenik pa o tem nista bila obveščena. Vse to je razvidno iz spisa Srg 10628/94. Nadalje navaja, da upnik ni nikoli imel možnosti, da bi ukrepal v smeri zagotavljanja kapitalske ustreznosti družbe, saj bi te ukrepe lahko zagotovil le dolžnik, ki pa je s svojim ravnanjem to onemogočil. Za vsa navedena dejstva je upnik izvedel šele iz objave izbrisa družbe v Uradnem listu. Navaja še, da dolžnikov 10% delež v družbi ne daje zadostne podlage za ugotovitev, da je pasiven družbenik, saj višina deleža na osnovnem kapitalu še ne pomeni, da je bila njegova vloga pasivna.

Prav tako ne vpliva dejstvo, da dolžnik ni bil direktor. Glede na navedeno upnik zato meni, da ni podan ugovorni razlog iz 12. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ. Nadalje navaja, da je ugovor po izteku roka nepravočasen, saj bi ga dolžnik lahko vložil že 23.08.2003, ko je prejel sklep naslovnega sodišča z dne 18.07.2003, saj so mu bile takrat znane vse okoliščine. Obveznost je vsekakor že prešla na dolžnika, saj je Višje sodišče že odločilo o nadaljevanju. Upnik meni, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je napačno uporabilo odločilna dejstva v konkretni zadevi, obenem pa iz obrazložitve sklepa ne izhaja, da bi sodišče na podlagi izvedbe dokazov sploh ugotavljalo aktivnost oziroma pasivnost družbenika, temveč se je oprlo zgolj na dolžnikov 10% delež. V zvezi s sklepom o odlogu izvršbe pa upnik navaja, da je odločitev sodišča napačna, saj dolžnik ni izkazal za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo, prav tako pa ni podan upravičen razlog po 71. členu ZIZ. Napačna je ocena prvostopenjskega sodišča, da je nepravnomočen sklep o ugoditvi ugovoru tista okoliščina, ki pomeni posebno upravičen razlog iz 2. točke odstavka 71. člena ZIZ.

Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, dolžniku pa naloži plačilo stroškov, skupaj z zamudnimi obrestmi.

Pritožba zoper sklep o odlogu je delno, zoper sklep o ugovoru pa v celoti utemeljena.

Neutemeljena je upnikova navedba v pritožbi, da je obveznost izbrisane gospodarske družbe prešla na dolžnika s samim sklepom o nadaljevanju izvršbe z družbenikom izbrisane družbe (z dne

05.05.2003, opr. št. Ig 2002/00063-10). Tak sklep izda sodišče namreč na podlagi 3. odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.

list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ), ko preneha razlog, iz katerega je bil postopek prekinjen, in gre zgolj za (procesno) odločitev o vstopu novega dolžnika v obstoječi postopek. V zvezi s tem je neutemeljena tudi upnikova navedba o nepravočasnosti dolžnikovega ugovora po izteku roka, saj do pravnomočne odločitve o nadaljevanju dolžnik sploh ni bil stranka tega postopka, tudi sicer pa je ugovor po izteku roka mogoče vložiti vse do konca izvršilnega postopka.

Utemeljeno pa upnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog iz 355. člena ZPP, ko trdi, da je zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pravilna je upnikova trditev, da dolžnikove aktivnosti oziroma pasivnosti ni mogoče presojati zgolj na podlagi višine lastninskega deleža v izbrisani gospodarski družbi, temveč gre za dejansko vprašanje, kjer mora sodišče na podlagi izvedenih dokazov (seveda v okviru zatrjevanih dejstev) ugotoviti, ali je posamezen družbenik imel vpliv na uskladitev izbrisane družbe z določbami Zakona o gospodarskih družbah oziroma ali je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi dosegel uskladitev in preprečil izbris. V obravnavanem primeru je upnik že v odgovoru na ugovor dolžnika (list. št. 53-55) navedel, da upnik ni bil obvladujoči družbenik, temveč je vse posle opravljal dolžnik, in v zvezi s tem predlagal zaslišanje N. A. F. (poleg upnika in dolžnika še edinega družbenika v izbrisani gospodarski družbi). Odločitev sodišča prve stopnje, ki se je oprlo zgolj na delež družbenika v izbrisani družbi in dejstvo, da dolžnik ni bil direktor te družbe, je zato preuranjena, saj sodišče ni izčrpalo trditvene (in dokazne) podlage, ki jo je ponudil upnik. Na podlagi navedenega je bilo treba upnikovi pritožbi zoper sklep o ugovoru v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti. Poleg navedenega velja opozoriti še na dejstvo, da iz sodnega registra (ki je javna knjiga) izhaja, da je bil dolžnik od

15.11.1996 vpisan kot zastopnik izbrisane družbe z neomejenimi pooblastili, kar bo moralo sodišče ob ponovnem odločanju prav tako upoštevati.

V zvezi z upnikovo pritožbo, ki izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o odlogu izvršbe do pravnomočne odločitve o ugovoru, pa pritožbeno sodišče ugotavlja naslednje: prepričljiva je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je zaradi specifične situacije mogoče uporabiti 2. odstavek 71. člena ZIZ. Tudi po oceni pritožbenega sodišča namreč dejstvo, da je sodišče ugodilo dolžnikovemu ugovoru po izteku roka, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, predstavlja tisti posebni razlog, zaradi katerega je mogoče izvršbo odložiti po 2. odstavku 71. člena ZIZ. Vendar pa je izvršbo iz takega razloga mogoče odložiti najdlje za tri mesece in le enkrat, zato je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi delno ugodilo, in sicer tako, da se izvršba odloži do pravnomočne odločitve o ugovoru, vendar najdlje za tri mesece.

Odločitev o pritožbenih stroških upnice temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.