Jedro

Zahtevek predlagateljev za odpoklic člana nadzornega sveta posega v dosedanji pravni status pritožnika kot člana nadzornega sveta, ker je usmerjen v ukinitev tega pravnega položaja in se že zato nanj neposredno nanaša. Na podlagi določila 1. odstavka 30. člena ZNP je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo tudi obravnavalo.

Izrek

Pritožba družbe O. d.o.o., Ljubljana, se zavrže. Pritožbi L. T. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje glede odločitve, da se odpokliče L. T., član nadzornega sveta družbe H. S. d.d., razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, glede odločitve, da se dopolni število članov nadzornega sveta družbe H. S. d.d. s tem, da se v nadzorni svet imenuje K. A., katerega mandat traja do prve skupščine, ki bo odločala o imenovanju članov nadzornega sveta, pa se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagateljev v tem delu zavrne.

Vsak udeleženec sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se odpokliče član nadzornega sveta družbe H. S. d.d. L. T. in da se število članov nadzornega sveta te družbe dopolni s tem, da se v nadzorni svet imenuje K. A., katerega mandat traja do prve skupščine, ki bo odločala o imenovanju članov nadzornega sveta.

Zoper navedeni sklep se kot udeleženec pritožuje družba O. d.o.o., Ljubljana, in uveljavlja vse pritožbene razloge. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, da ga spremeni tako, da za novega člana nadzornega sveta z mandatom do prve skupščine imenuje člana nadzornega sveta po predlogu delničarja - udeleženca.

Pritožbo je vložil tudi L. T., sklicujoč se na vse pritožbene razloge in s predlogoma, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi, smiselno torej, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Na obe pritožbi so predlagatelji podali odgovor na pritožbo.

Pritožba O. d.o.o ni dovoljena, pritožba L. T. pa je utemeljena.

Glede pritožbe O. d.o.o.: Predlagatelji predlog za odpoklic in imenovanje člana nadzornega sveta opirajo na določilo 267. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki ureja imenovanje in odpoklic člana nadzornega svet preko sodišča v nepravdnem postopku (49.a člena ZGD). O. d.o.o. se v pritožbi sklicuje na položaj udeleženca v tem postopku. Vprašanje legitimacije za vlaganje pravnih sredstev Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) ureja v 30. členu in jo dovoljuje tako formalnim udeležencem, ki jim je treba priznati položaj stranke v postopku, kot tudi materialnim udeležencem, to je tistim, na katere so sodna odločba neposredno nanaša, oziroma katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odstavek 19. člena ZNP). Navedeni pritožnik pravni interes za udeležbo v postopku, in s tem tudi za vložitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, utemeljuje s trditvami, da je delničar družbe H. S. d.d. z 29.895 delnicami, kar predstavlja 50,6523% vseh delnic. Navedeno sicer kaže na velik obseg glasovalnih pravic, vendar po oceni pritožbenega sodišča, samo po sebi ne utemeljuje položaja udeleženca v tem nepravdnem postopku v smislu določila 1. odstavka 19. člena ZNP. Odpoklic člana nadzornega sveta, kot tudi dopolnitev potrebnega števila članov zaradi nesklepčnosti z intervencijo sodišča (kar je oboje predmet predloga predlagateljev), je institut zasilne rešitve v stanju, ko utemeljeni razlogi opravičujejo odpoklic, ali pa nastopi položaj, ko nadzorni svet ne more veljavno delovati, to je odločati s sklepčnostjo, ki je potrebna za veljavnost odločanja. Legitimacijo za odpoklic imajo po 2. odstavku 267. člena ZGD delničarji, katerih delnice predstavljajo vsaj 10% osnovnega kapitala, za dopolnitev potrebnega števila zaradi sklepčnosti pa tudi vsak delničar (1. odstavek 267. člena ZGD).

Namen sodne intervencije je torej zagotoviti tudi tistim delničarjem, ki so zaradi manjšine podrejeni odločanju večine, da uveljavijo instrument obrambe zoper nezakonito in nepravilno uveljavljanje pravic večine, kot tudi uprave, s tem pa zagotovitev in ohranitev pravilnega vodenja družbe. Rešitev, ki se v takem postopku doseže z namenom pravilnega delovanja nadzornega sveta, je tudi začasne narave, kajti skupščina delniške družbe je forum za uresničevanje upravljalskih pravic delničarjev. Slednje pa se uveljavljajo po načelu večine tudi pri volitvah članov nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev (1. odstavek 264. člen ZGD) in pri odločanju o njihovem odpoklicu pred iztekom mandata (266. člen ZGD). ZGD nalaga upravi družbe, da je treba sklicati skupščino, če delničarji, katerih skupni deleži dosegajo 20-tino osnovnega kapitala, pisno zahtevajo sklic skupščine in navedejo namen in razloge zanj (1. odstavek 284. člena ZGD). Delničar s kapitalsko večino, kot jo zatrjuje pritožnik, torej ima možnost, da nepravilnosti, ki nastanejo v delovanju nadzornega sveta, razreši znotraj družbe skozi uveljavljanje korporacijskih pravic. Zato po presoji pritožbenega sodišča ni izkazano, da bi sodna odločba, izdana v tem sodnem postopku, ki so ga glede nadzornega sveta upravičeni sprožiti delničarji, neposredno posegla v pravice pritožnika, kar bi utemeljevalo njegovo udeležbo v tem postopku (1. odstavek 19. člena ZNP). Z enakimi razlogi pritožbeno sodišče odgovarja tudi na pritožbeno utemeljevanje, da bi kot udeleženec v postopku predlagal imenovanje druge osebe, pri čemer pritožnik razlogov za ta interes posebej ne utemeljuje.

Navedeno pravno stališče se utrjuje v prepričanju pritožbenega sodišča, da bi drugačno sklepanje lahko privedlo do (hipotetično) nesprejemljivega položaja, kajti udeležbe potemtakem delničarjem, ne glede na njihovo število, ne bi bilo mogoče odreči. Slednje pa bi pomenilo, da sodišče skozi predloge in nasprotne predloge zainteresiranih delničarjev samo v sodnem postopku izpelje skupščino, kar bi gotovo preseglo okvir in namen takega postopka. Razen trditev o imetništvu delnic pa pritožnik ni navedel nobenih drugih razlogov, ki bi še posebej utemeljevali poseg v njegov pravni interes in prizadetost v njegovih pravicah zaradi izdaje sodne odločbe. Čim pa pritožniku O. d.o.o. ni mogoče priznati položaja udeleženca, tudi pravni interes za njegovo pritožbo ni izkazan. Ob smiselni uporabi določil Zakona o pravdnem postopku (37. člen ZNP), to je določila 3. odstavka 343. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo družbe O. d.o.o., kot nedovoljeno zavrglo.

Glede pritožbe L. T.: Pritožba tega pritožnika pa po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno izpostavlja, da bi mu sodišče prve stopnje moralo priznati položaj udeleženca v postopku. Zahtevek predlagateljev za njegov odpoklic namreč posega v dosedanji pravni status pritožnika kot člana nadzornega sveta, ker je usmerjen v ukinitev tega pravnega položaja in se že zato nanj neposredno nanaša (1. odstavek 19. člena ZNP). Na podlagi določila 1. odstavka 30. člena ZNP je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo tudi obravnavalo.

Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati načelo kontradiktornosti, ki velja v nepravdnem postopku. Udeleženec ima glede na določilo 4. člena ZNP pravico izjaviti se o navedbah drugih udeležencev in s tem možnost braniti svoje interese glede na postavljeni zahtevek. Te možnosti sodišče prve stopnje pritožniku ni omogočilo, kajti predlog mu je bil vročen šele po izdaji izpodbijanega sklepa, kot to izhaja iz listin v spisu. Sodišče je glede vprašanja aktivne legitimacije za sodni odpoklic sledilo predlogu in sklepalo, da je na strani predlagateljev izkazano imetništvo zadostnega števila delnic (10% osnovnega kapitala). V pritožbi pa je izpostavljeno, da listina, ki jo predlagatelji prilagajo kot kot izpisek iz KDD, nima te dokazne vrednosti. S tem pritožnik izpostavlja pravno relevantno dejstvo, od katerega je odvisna utemeljenost predloga za sodni odpoklic člana nadzornega sveta, ker zadeva vprašanje izkaza aktivne materialne legitimacije za tak predlog (2. odstavek 267. člena ZGD). Izpostavljeno pa je že bilo, da bi sodišče prve stopnje udeležencu najprej moralo dati možnost, da se izjavi o predlogu, ki se neposredno nanaša nanj (4. člen ZNP). Zato je odločitev glede predloga za odpoklic L. T. kot člana nadzornega sveta obremenjena z bistveno postopkovno kršitvijo v smislu 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Že iz tega razloga je pritožbeno sodišče tej pritožbi ugodilo ter v tem delu izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (smiselno 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Utemeljeno očitano kršitev bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo odpraviti, nato pa se opredeliti do zbranih relevantnih trditev in dokazov ter o predlogu predlagateljev v tem delu ponovno odločiti.

Pritožba utemeljeno graja tudi zaključek prvostopnega sodišča, da odpoklic člana nadzornega sveta v obravnavanem primeru terja tudi dopolnitev potrebnega števila članov zaradi sklepčnosti. Nesklepčnost kot stanje, v katerem nadzorni svet ne more veljavno odločati, se glede na določilo 1. odstavka 267. člena ZGD z intervencijo sodišča odpravi na predlog uprave, preostalih članov nadzornega sveta ali delničarjev. ZGD v 1. odstavku 271. člena določa, da je nadzorni svet sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica članov, če statut ne določa drugače. Za veljavnost sklepa nadzornega sveta je potrebna večina oddanih glasov (3.odstavek 271. člena ZGD). Predlagatelji niso navedli, da bi statut družbe H. S. d.d. imel drugačne določbe. Statuta k predlogu niso predložili. Tudi če bi bilo upoštevno njihovo sklicevanje na statut, ki ga podajajo šele v odgovoru na pritožbo, pa vsebina določb, na katere se sklicujejo, ne more biti relevantna, ker ne izkazuje, da je v statutu vprašanje sklepčnosti nadzornega sveta družbe H. S. d.d. urejeno drugače kot v ZGD. Pač pa v odgovoru na pritožbo predlagatelji ne prerekajo pritožbenih navedb, da ima nadzorni svet družbe H. S. d.d. tri člane. To izhaja tudi iz podatkov sodnega registra, ki je javna knjiga (1. odst. 7. člena Zakona o sodnem registru).

Če ima družba nadzorni svet v tričlanski sestavi, je tudi ta lahko okrnjena. Vendarle pa je sklepčnost, glede na določilo 1. odstavka 271. člena ZGD, še zagotovljena, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica članov, to je dva člana. Dejstvo, da v sestavi treh članov manjka pri odločanju en član, zato po oceni pritožbenega sodišča sklepčnosti ne ogroža. Tudi v navzočnosti dveh članov je namreč mogoče doseči večino oddanih glasov v smislu 3. odstavka 271. člena ZGD. Če morata za dosego te večine soglašati oba navzoča člana, to ni v nasprotju s pravkar citiranimi določili ZGD, ki se nanašajo na odločanje nadzornega sveta. Nujnost soglasja dveh (preostalih) članov po presoji pritožbenega sodišča zato ni stanje, ki onemogoča delovanje nadzornega sveta, pač pa zadeva le vprašanje, ali je sklep nadzornega sveta veljavno, to je s potrebno večino, sprejet. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugodilo predlogu predlagateljev, je po oceni pritožbenega sodišča materialno pravno zmotna, to je v nasprotju z določilom 1. odst in 3. odst. 271. člena ZGD. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na dopolnitev članov nadzornega sveta, spremenilo in predlog predlagateljev v tem delu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožnikov interes, ki bi ga lahko udejanil skozi pravico izjasniti se o navedbah predlagateljev, namreč ne more biti prizadet, če je predlog predlagateljev že po materialnem pravu neutemeljen. Razlogi za tako spremenjeno odločitev sodišča prve stopnje bodo sicer relevantni le v primeru, če bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku predlogu za sodni odpoklic člana nadzornega sveta ugodilo, kajti v primeru zavrnitve bi bil že iz tega razloga predlog za dopolnitev članov nadzornega sveta, ker se nanaša na sklepčnost, neutemeljen.

Izrek o stroških postopka temelji na določilu 1. odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Drugačne določbe ZGD glede stroškov postopka nima, zato se je pritožbeno sodišče ravnalo po navedenem splošnem pravilu.