Jedro

Sodišče mora pri odločanju o izvedbi predlaganih dokazov upoštevati prepoved vnaprejšnje dokazne ocene, torej nedopustnost argumentacije, da so že izvedeni dokazi o nasprotnem tako prepričljivi, da jih novi dokaz ne bi mogel ovreči. V skladu z določbo 261. člena ZPP se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno strankam oz. osebi, ki naj se zasliši za stranko, torej zakonitemu zastopniku oz. direktorju. V njem se mora navesti, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je nedopustna izvršba toženke v izvršilni zadevi Ig 2003/... .Okrajnega sodišča v Brežicah z rubežem in prodajo tožnikovih predmetov, in sicer: – hladilne komore Arneg 9 × 6 × 3,3 m s tesnilnimi vrati, 230 V, 32 A, letnik 2001, – hladilne komore Arneg 9 × 2,5× 3,5 m s tesnilnimi vrati, 600 V, 32 A, letnik 2001 in – hladilne komore Arneg 9 × 2,5 × 3,5 m, 230 V, 32 A-demontirane.

Tožnici je sodišče še naložilo, da mora toženki povrniti 734,26 EUR pravdnih stroškov.

Ključne pritožbene navedbe Proti sodbi, ki jo izpodbija v celoti, vlaga tožnica pritožbo iz vseh zakonskih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da istovetnosti zarubljenih hladilnih komor s hladilnimi komorami, na katerih naj bi z nakupom pridobila lastninsko pravico, ni dokazala, saj bi se sodišče prve stopnje o istovetnosti lahko prepričalo, če bi izvedlo vse predlagane dokaze. Toženka je za ugotovitev identičnosti premičnin iz zapisnika izvršitelja s premičninami iz registra osnovnih sredstev predlagala sodnega izvedenca, zato takšnega dokaznega predloga ni podala še sama, sodišče prve stopnje pa zavrnitve tega dokaza sploh ni obrazložilo. Napačno je zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonite zastopnice tožnice, saj je več kot očitno, da je bila zakonita zastopnica v času vročanja v tujini, zato pooblaščencu tožnice pisnega dokaza ni bilo treba predložiti.

Noben zakon ne zahteva pisnega dogovora o posestnem konstitutu kot načinu izročitve kupljenih hladilnih komor, zato posestnega konstituta na računu s 3. 1. 2003 ni bilo treba označiti, niti ni bilo treba o njem obveščati tretjih. Sodišče prve stopnje tožnici ni dalo možnosti, da bi svoje trditve glede ustnega dogovora o posestnem konstitutu dokazala, saj predlagane priče in zastopnika tožnice ni zaslišalo. Brez izvedbe predlaganih dokazov tudi ni mogoče zaključiti, da je račun fiktiven, saj na računu ni treba navesti, na kakšen način se bo plačal, niti ni nič nenavadnega, če sta datum računa in datum valute enaka, zato sodišče le na podlagi navedenega o njegovi fiktivnosti ne more sklepati. Dokaz s poizvedbami pri DURS-u, ki je pregledal račun in ni ugotovil nobenih nepravilnosti, je bil nepravilno zavrnjen. Postopki, ki jih omenja sodišče, še niso pravnomočno končani. Plačilo kupnine pa niti ni pogoj za prehod lastninske pravice na spornih hladilnih komorah na tožnico.

Ključne navedbe odgovora na pritožbo Pritožba je bila vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da zgolj na podlagi računa s 3. 1. 2007 ni mogoče zaključiti, da je tožnica hladilne komore dejansko kupila, niti iz njega ne izhaja, da se račun nanaša na komore, ki so predmet izvršbe. V popolnem nasprotju z računom, s katerim tožnica dokazuje lastninsko pravico, je tudi seznam osnovnih sredstev, saj se v računu navedene hladilne komore s tistimi, navedenimi v seznamu osnovnih sredstev, ne ujemajo niti glede vrednosti, niti glede izmer.

Pritožba je utemeljena.

O očitanih bistvenih kršitvah v zvezi z dokaznim postopkom Glavni pritožbeni očitek tožnice je, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, s katerimi je dokazovala svoje trditve o pridobitvi lastninske pravice na zarubljenih hladilnih komorah, pri čemer je nekatere med njimi neutemeljeno zavrnilo, zavrnitve drugih pa sploh ni obrazložilo.

Toženka je trdila, da hladilne komore, ki naj bi jih kupila tožnica (in so navedene na računu s 3. 1. 2003; priloga A4 v spisu), niso tiste, ki so bile zarubljene v izvršilnem postopku, saj ne gre za iste predmete. Sodišče prve stopnje je na podlagi presoje navedenega računa in seznama osnovnih sredstev zaključilo, da je istovetnost dvomljiva.

Izvršba na določen predmet ni dopustna, če ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ). Da bi tožnica s svojim zahtevkom uspela, bi morala dokazati, da ima na spornih premičninah pravico, ki preprečuje izvršbo. Dokazno breme glede vprašanja zatrjevane lastninske pravica prav na spornih premičninah je torej na tožnici.

Glede na pritožbene navedbe je moralo pritožbeno sodišče najprej presoditi, ali je sodišče prve stopnje v zvezi z zatrjevano identičnostjo hladilnih komor dokaze, katerih izvedbo je predlagala tožnica, upravičeno in obrazloženo zavrnilo oziroma ali je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZPP).

Dokaz s sodnim izvedencem Sodišče prve stopnje očitane kršitve ni storilo s tem, ko ni obrazložilo, da in zakaj ni izvedlo dokaza s sodnim izvedencem, kar je v odgovoru na tožbo predlagala toženka. Toženka je namreč predlagala, naj sodišče tožnici naloži, da o istovetnosti pridobi ustrezno mnenje (odgovor na tožbo na list. št. 10).

Od tožnice same je odvisno, ali bo predložila dokaze za svoje trditve, s katerimi bo zadostila svojemu dokaznemu bremenu (zgoraj je bilo pojasnjeno, da je dokazno breme glede trditev o lastninski pravici prav na spornih premičninah na strani tožnice), sodišče ji ne more nalagati, naj jih predloži oz. naj predlaga njihovo izvedbo, tožnica pa se tudi ne more zanesti na to, da izvedbo dokaza predlaga nasprotna stranka.

Dokaz z zaslišanjem zakonite zastopnice tožnice Pritožbene navedbe, da stranka ni bila dolžna predložiti pisnega dokazila o odsotnosti direktorice v tujini, so neutemeljene. Sodišče namreč izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke opusti, če se ta naroka neupravičeno ne udeleži. Upravičenost odsotnosti pa mora stranka izkazati. Samo dejstvo, da naslovnik pošiljke ni dvignil, upravičene odsotnosti ne izkazuje. V pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb postopka v tem smislu torej ni bila storjena.

Zaslišanje priče J. Š.

Tožnica je kot dokaz za svoje navedbe, da gre za iste hladilne komore, predlagala tudi zaslišanje priče J. Š.. Zakaj za ugotovitev identičnosti hladilnih komor predlaganega dokaza z zaslišanjem navedene priče ni izvedlo, sodišče prve stopnje ni pojasnilo. Obrazložilo je le (zaradi vnaprejšnje dokazne ocene in neupoštevanja, da ne obstajajo dokazna pravila o dokazni moči posameznih dokazov, sicer nepravilno), zakaj je nepotrebno njegovo zaslišanje o dogovoru glede posestnega konstituta ter načinu poravnave kupnine.

Ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je opustilo izvedbo dokaza v zvezi s tem odločilnim dejstvom, je kršilo pravico stranke do izjave v postopku oziroma pravico do kontradiktornega postopka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Odločitev pritožbenega sodišča Zaradi opisanega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo.

Ker je pritožbeno sodišče že zaradi kršitve 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, se do drugih navedb v pritožbi, ki se nanašajo na dokazno oceno glede posestnega konstituta in plačila kupnine, posebej ni opredeljevalo.

Napotki za nadaljnje delo V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do predlaganega dokaza z zaslišanjem priče J. Š. glede vprašanja identičnosti hladilnih komor in ga bodisi izvesti bodisi obrazložiti, zakaj ga ni izvedlo. Pri tem bo moralo upoštevati prepoved vnaprejšnje dokazne ocene, torej nedopustnost argumentacije, da so že izvedeni dokazi o nasprotnem tako prepričljivi, da jih novi dokaz ne bi mogel ovreči, in neobstoj dokaznih pravil, ki bi vnaprej dajala posameznemu dokazu določeno dokazno moč (na primer večja dokazna moč listinskih dokazov kot dokaza z zaslišanjem prič). Slednje velja tudi glede zavrnitve istega dokaznega predloga za dokazovanje trditev o zatrjevanem posestnem konstitutu.

Pritožbeno sodišče še opozarja, da se v skladu z določbo 261. člena ZPP vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno strankam oz. osebi, ki naj se zasliši za stranko, torej zakonitemu zastopniku oz. direktorju. V njem se mora navesti, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi direktorici tožnice I. Š. poslalo vabilo priči, ki ne ustreza zahtevam 261. člena ZPP, poleg tega pa ni opravilo osebne oz. fiktivne osebne vročitve, ampak navadno, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Če je oz. bo sodišče štelo, da je zaslišanje I. Š. predlagano kot zaslišanje priče, pa bo moralo upoštevati, da dokaza z zaslišanjem priče ni dopustno opustiti zaradi njenega izostanka z naroka.

Stroški

Razveljavitev odločitve o stroških je posledica razveljavitve sodbe, odločitev o pritožbenih stroških pa temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.