Jedro

Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je od prijavljenih površin GERK-ov odštela površine, pri katerih je bila ugotovljena gostota dreves več kot 50 dreves na hektar (v primeru trajnih travnikov) oziroma je bila ugotovljena pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov večja od 75% (v primeru kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem). Neutemeljen je tožbeni ugovor, da navedena pogoja ne veljata, če se zemljišča popasejo, pač pa samo, če se obdelujejo na druge načine, saj Pravilnik kot način obdelave enači pašo in košnjo. Prav tako Pravilnik ne določa izjem za zemljišča na Krasu, zato je neutemeljena tudi tožbena navedba, da bi morala tožena stranka zemljišča na Krasu obravnavati drugače kot zemljišča drugod po Sloveniji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega upravnega spora.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožniku zavrnil zahtevek za izravnalno plačilo za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljevanju OMD), za vrsto podpore: OMD kraško, število hektarjev: 157,44. O ostalih zahtevkih iz zbirne vloge bo odločeno z drugo odločbo (2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožnik dne 29. 4. 2008 vložil zbirno vlogo za leto 2008. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je pri GERK-ih 1525545, 4264226, 3333225, 3269034, 1526937, 1527616, 1525172, 1525168, 3332965, 1525550, 3333072, 3269020, 152550000, 1526569, 1524838, 4264099, 4263999, 4264073, 4264059, 1524834, 1527966, 1526221, 1528626, 1527624, 4263997 in 4264023 na obrazcu „D“ prijavil za 29,49 ha večjo površino od ugotovljene, saj je prijavil tudi nekmetijske površine. Glede na to, da znaša preveč prijavljena površina več kot 20% ugotovljene površine, je tožnikov zahtevek za ukrep OMD, na podlagi 23. člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (Uradni list RS, št. 19/07 s spremembama, v nadaljevanju Uredba KOP), v celoti zavrnil. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo, št. 33101-975/2009/3 z dne 1. 6. 2010, zavrnilo. V obrazložitvi odločbe navaja, da je prvostopni organ napačno ugotovil dejansko stanje, kar pa ni vplivalo za zakonitost izpodbijane odločbe, saj je zahtevek pravilno zavrnil. Zahtevke za ukrep OMD za leto 2008 ureja Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 sprejet dne 20.7.2007 (v nadaljevanju Program razvoja podeželja), Uredba KOP in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 (Uradni list RS, št. 12/08, v nadaljevanju Uredba za leto 2008), ki je bila izdana za namen izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 ter Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004, Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004, Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 in Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004. Iz listin v upravnem spisu je razvidno, da sta bili pred izdajo izpodbijane odločbe na (pri)tožnikovem kmetijskem gospodarstvu opravljeni dve kontroli na kraju samem in sicer dne 13. 10. 2008 in dne 21. 11. 2008. Pri obeh kontrolah so bile ugotovljene razlike med prijavljeno in ugotovljeno površino, ki jih tožena stranka v odločbi navaja po posameznih GERK-ih, pri čemer je kontrolor prve kontrole v zapisniku navedel, da gre za kraške pašnike, pri katerih, pri ugotavljanju velikosti GERK-ov, ni mogoče v celoti upoštevati vseh pravil za določanje površin. Ker sta se ugotovitvi kontrol, opravljenih pred izdajo izpodbijane odločbe, razlikovali, je drugostopni organ, skladno z načelom materialne resnice, za ugotovitev površine spornih GERK-ov, na podlagi 189. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) s sklepom z dne 3. 12. 2009 določil tri izvedence (prof. dr. A.A., B.B. in C.C.). Naloženo jim je bilo, da dejansko stanje ugotovijo ob upoštevanju določb Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, ZKmet-1), Uredbe za leto 2008, Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 121/06 s spremembo), Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 90/06 s spremembama) in Interpretacijskega ključa za določanje dejanske rabe. Kontrolni pregled na kraju samem je bil z izvedenci opravljen dne 13. 1. 2010 in dne 18. 1. 2010. V nadaljevanju obrazložitve drugostopne odločbe tožena stranka povzema ugotovitve meritev izvedencev, po posameznih GERK-ih, kot izhajajo iz zapisnika št. 100301426/POV/5/3, s katerimi je bil tožnik seznanjen dne 23. 3. 2010. Pri ugotavljanju vrste rabe zemljišč je bila upoštevana prijavljena upravičena raba šifra 1300 – „trajni travnik“, v skladu z določbo 8. člena Uredbe KOP pa tudi upravičena raba šifra 1800 – „kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem“. Dejanska raba je opredeljena v Pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, za potrebe določanja dejanske rabe pa se na podlagi citiranega Pravilnika uporablja Interpretacijski ključ, kjer je metodologija določanja dejanske rabe podrobno določena. Na podlagi vseh navedenih pravil so izvedenci, ob kontroli površin na kraju samem, ugotovili vrste rabe posameznih površin, (pri)tožnik pa ni podal pripomb, ki bi lahko vplivale na ugotovitve dejanskih rab zemljišč. Drugostopni organ je zato pri odločitvi v celoti sledil ugotovitvam izvedencev glede vrste rabe zemljišč in ugotovljene površine spornih GERK-ov ter na tej podlagi zaključil, da je tožnik v zbirni vlogi za leto 2008 prijavil za 28,36 ha preveliko površino. V skladu s Programom razvoja podeželja se namreč izravnalna plačila OMD dodelijo nosilcem kmetijskih gospodarstev za obdelana kmetijska zemljišča v OMD. Vlagatelji morajo prijaviti take vrste rabe površin, ki izpolnjujejo pogoje za izplačilo že ob prijavi, površine, ki so neobdelane oziroma zaraščene pa se štejejo za preveč prijavljeno površino. V skladu z določbami 16. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 se pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri, če je razlika med prijavljeno in določeno površino večja od 20% določene površine. Glede na to, da je iz obrazca „D“ zbirne vloge razvidno, da je (pri)tožnik prijavil skupaj 157,44 ha površine, da je bilo s pomočjo izvedencev ugotovljeno, da znaša preveč prijavljena površina 28,36 ha, kar znaša 22% ugotovljene površine, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je celoten zahtevek za ukrep OMD zavrnil. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi se strinja s toženo stranko, da so pravna podlaga zadeve predpisi, ki jih navaja v drugostopni odločbi. Ne strinja pa se z ugotovitvijo izvedencev, da znaša preveč prijavljena površina 26,83 ha. Rezultati kontrol se med seboj razlikujejo, pri čemer je druga kontrola, ki je bila opravljena pred izdajo izpodbijane odločbe, ugotovila manjša odstopanja od prve. Sklicuje se na mnenje izvedenca prof. dr. A.A., iz katerega izhaja, da za upravičeno rabo zadostuje paša živali in zato v konkretnem primeru ni potrebno izpolnjevati pogoja glede zaraščenosti zemljišč, ki se upošteva samo, če se na njih ne izvaja paša, sicer pa se šteje, da je celotno zemljišče obdelano, pri čemer poudarja, da je večina zemljišč ograjenih. Kras je specifičen teren, ki se ga ne sme obravnavati kot ostalo Slovenijo. Drugostopni organ je ugotovitve treh izvedencev štel za pravilne, čeprav se tožnik z ugotovitvami ni strinjal in zapisnika ni podpisal. Meni, da so bile vse prijavljene površine prijavljene kot upravičene. Nadalje navaja, da je enako površino kot za leto 2008 prijavil tudi za leto 2007, ko ni bilo ugotovljenih posebnih odstopanj, čeprav je bila opravljena kontrola na kraju samem. Dodeljenih mu je bilo 157,55 plačilnih pravic vrste PP travnik, na tej podlagi pa je vložil zbirno vlogo za leto 2008. Pri sestavi zbirne vloge mu je pomagala strokovno usposobljena oseba (kmetijski inšpektor), zato je bil prepričan, da je prijava površin za leto 2008 pravilna in mu posledično ni mogoče očitati velike malomarnosti oziroma, da je prevelike površine prijavil namerno. Glede na navedeno bi bila tožena stranka morebiti upravičena zmanjšati plačilo, ne pa ga v celoti zavrniti. V nadaljevanju tožbe se tožnik sklicuje še na določbe 68. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004, ki določajo izjeme od uporabe znižanj in izključitev, in sicer, kadar kmet predloži točne podatke ali kadar kako drugače pokaže, da ni naredil napake (določba 1. odstavka) oziroma če organ kmeta ni obvestil o kakršnikoli nepravilnosti v zahtevku (določba 2. odstavka). Ker ga tožena stranka do vložitve vloge za leto 2008 ni obvestila o nepravilnostih, mu ni mogoče očitati, da je ob prijavi naredil napako. Glede na vse navedeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in navaja, da so brezpredmetne navedbe, ki se nanašajo na odobritev sredstev za leto 2007, saj se v tej zadevi odloča o plačilu za ukrep OMD za leto 2008, zato kontrole v letu 2007 niso mogle ugotavljati obstoja pogojev za leto 2008. Dokaz s tremi izvedenci je bil izveden prav zaradi različnih ugotovitev predhodnih dveh kontrol, upravičene in neupravičene površine predmetnih GERK-ov so bile ugotovljene soglasno, opomba izvedenca prof. dr. A.A. pa v ničemer ne nasprotuje ugotovitvam, navedenih pri posameznih GERK-ih. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 22. 10. 2010 in tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 17. 11. 2010 smiselno ponavljata navedbe iz tožbe oziroma iz odgovora na tožbo ter prerekata navedbe nasprotne stranke.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

V tej zadevi je sporna odločitev tožene stranke, da tožniku v celoti zavrne zahtevek za plačilo OMD za leto 2008, iz razloga, ker je ugotovila, da je v zbirni vlogi prijavil za 28,36 ha več površin kot je bila v postopku ugotovljena njihova dejanska raba.

Iz listin v upravnem spisu je razvidno, da je tožnik dne 29. 4. 2008 vložil zbirno vlogo za leto 2008, s katero je na obrazcu „D“ uveljavljal tudi zahtevek OMD, na navedenih GERK-ih, s skupno prijavljeno površino 157,44 ha, vrsta rabe 1300 – „trajni travnik“ in 1800 – „kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem“. V skladu z določbami Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike (Uradni list RS, št. 19/07 in 96/07, v nadaljevanju Uredba) in Uredbe za leto 2008, ki sistem kontrole smiselno enako urejata, je prvostopni organ izvedel dve kontroli na kraju samem (dne 13. 10. 2008 in dne 21. 11. 2008), pri katerih je ugotavljal dejansko rabo prijavljenih zemljišč. V obeh primerih je ugotovil odstopanja prijavljenih površin od ugotovljenih, ugotovitvi sta se pri nekaterih GERK-ih razlikovali, prvostopni organ pa je izpodbijano odločbo izdal na podlagi zaključka, da je prijavljena površina za 29,49 ha višja od ugotovljene.

Glede na to, da se je ugotovljena površina spornih GERK-ov, ugotovljena pri dveh kontrolnih pregledih pred izdajo izpodbijane odločbe, razlikovala, je drugostopni organ po presoji sodišča pravilno zaključil, da je bilo dejansko stanje na prvi stopnji nepravilno ugotovljeno in je v skladu z določbo 1. odstavka 251. člena ZUP, po organu prve stopnje postopek dopolnil. Imenovani so bili trije izvedenci, ki so po opravljenem kontrolnem pregledu na kraju samem dne 13. 1. 2010 in dne 18. 1. 2010, soglasno ugotovili dejansko stanje kot izhaja iz zapisnika št. 100301426/POV/5/3, ki je v upravnem spisu. V prilogi 1 Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je opisana dejanska raba „trajnega travnika“ (šifra 1300) kot površina kmetijskih zemljišč, porasla s travo, deteljami in drugimi zelmi, ki se jih redno kosi ali pase. Te površine niso v kolobarju in se ne orjejo. Kot „trajni travnik“ se štejejo tudi površine, porasle s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves na hektar. Dejanska raba „kmetijskega zemljišča poraslega z gozdnim drevjem“ (šifra 1800) pa je opredeljena kot kmetijska površina, porasla s travinjem, na katerih rastejo posamična gozdna drevesa oziroma grmi in se redno, vsaj enkrat letno, popasejo oziroma pokosijo. Pokrovnost travinja je vsaj 80%, pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov pa je manjša od 75%. Glede na navedeno je po presoji sodišča tožena stranka ravnala v skladu z navedenimi določbami, ko je od prijavljenih površin GERK-ov, pri katerih je tožnik prijavil zgoraj navedeni dejanski rabi, odštela površine, pri katerih je bila ugotovljena gostota dreves več kot 50 dreves na hektar (v primeru trajnih travnikov) oziroma je bila ugotovljena pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov večja od 75% (v primeru kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem). Neutemeljen je tožbeni ugovor, da navedena pogoja ne veljata, če se zemljišča popasejo, pač pa samo, če se obdelujejo na druge načine, saj Pravilnik kot način obdelave enači pašo in košnjo. Prav tako Pravilnik ne določa izjem za zemljišča na Krasu, zato je neutemeljena tudi tožbena navedba, da bi morala tožena stranka zemljišča na Krasu obravnavati drugače kot zemljišča drugod po Sloveniji. Iz zaključkov izvedencev, ki so opravili kontrole v konkretni zadevi res izhaja, da so meritve na kraškem terenu otežene in so zato tudi privedle do odstopanj v meritvah, vendar sodišče poudarja, da je bilo tako pri kontrolah pred izdajo izpodbijane odločbe kot tudi pri naknadni kontroli s tremi izvedenci ugotovljeno, da so odstopanja med prijavljeno in ugotovljeno površino v konkretnem primeru več kot 20%. Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje, ko je sledila ugotovitvam in meritvam treh izvedencev, kar je v drugostopni odločbi tudi ustrezno utemeljila. Izvedenci so pri meritvah uporabili strokovno znanje, njihove meritve pa je na podlagi tedaj veljavnih predpisov ovrednotila tožena stranka.

Tožnik se v tožbi sklicuje na pripombo izvedenca prof. dr. A.A.: „Da se pregledani GERK-i razprostirajo na precej prostranem območju, kar otežuje izvajanje pašne rabe travišč prijavljenih za neposredna plačila. Večji del GERK-ov je ograjen s 4 ali 5 žično stalno elektro ograjo in primerno urejen za vodenje nadzorovane paše. Pašo izvajajo s kravami dojiljami, konji in kozami. Dobro je izražen učinek paše na preprečevanje širjenja grmovne vegetacije. GERK-e, ki jih uporabljajo samo s košnjo ruše bi bilo smotrno ograditi in tako doseči boljši učinek kmetovanja na izboljšanje rodovitnosti zemljišča ter ohranjanja obsega kmetijskih zemljišč na obravnavanem območju.“ Po presoji sodišča je neutemeljena tožbena navedba, da iz citirane pripombe izhaja, da na obravnavanih GERK-ih pokrovnost ni relevantna, saj se na njih izvaja paša. Iz pripombe navedeno ne izhaja, iz zapisnika, ki je v upravnem spisu, pa izhaja, da je izvedenec prof. dr. A.A. pri vseh pregledanih GERK-ih, soglasno z ostalima izvedencema, potrdil izmerjene površine, ki so se od prijavljenih razlikovale tako kot navaja tožena stranka v drugostopni odločbi. Sodišče pa še dodaja, da je tudi sicer izvedenec določen za ugotovitev dejstev, če je potrebno strokovno znanje, s katerim oseba, ki vodi upravni postopek, ne razpolaga, odločanje in pravno ovrednotenje ugotovljenih dejstev pa je v pristojnosti upravnega organa.

Glede na vse navedeno in ob upoštevanju, da tožnik niti tekom upravnega postopka niti v tožbi ni konkretno navajal dejstev, ki bi lahko vplivala na izmero ugotovljene površine, pač pa je izmeri ob seznanitvi z zapisnikom zgolj pavšalno ugovarjal, sodišče zaključuje, da je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje, ko je na podlagi ugotovitev treh izvedencev zaključila, da je tožnik v zbirni vlogi za leto 2008 prijavil za 28,36 ha preveliko površino. Sodišče ob tem še dodaja, da je navedba drugostopnega organa na 9. strani odločbe, da preveč prijavljena površina znaša 26,83 ha pisna pomota. Tožena stranka v nadaljevanju odločbe navaja razliko v višini 28,36 ha, ki jo je izračunalo tudi sodišče na podlagi seštevka razlik, ki so jih izmerili trije izvedenci.

Med strankama ni sporno, da je tožnik v zbirni vlogi prijavil skupaj 157,44 ha površine, zato je tožena stranka pravilno izračunala, da znaša preveč prijavljena površina v višini 28,36 ha, 22% ugotovljene površine. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa je pravilno zaključila, da je prvostopni organ z izpodbijano odločbo zakonito zavrnil zahtevek tožnika za plačilo OMD za leto 2008. Na podlagi 2. odstavka 16. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006, na uporabo katere napotuje določba 1. odstavka 23. člena Uredbe KOP, se namreč pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri, če je razlika med prijavljeno in določeno površino večja od 20% določene površine. Brezpredmetne so tožbene navedbe, da tožniku v konkretni zadevi ni mogoče očitati velike malomarnosti oziroma da je večjo površino od ugotovljene prijavil namerno, saj mu tožena stranka tega ne očita, za izrek sankcije po citirani določbi pa krivdna odgovornost nosilca kmetijskega gospodarstva ni pomembna.

V zvezi s tožnikovim sklicevanjem na določbe 68. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004, ki določajo izjeme od uporabe znižanj in izključitev, in sicer, kadar kmet predloži točne podatke ali kadar kako drugače pokaže, da ni naredil napake (določba 1. odstavka) oziroma če organ kmeta ni obvestil o kakršnikoli nepravilnosti v zahtevku (določba 2. odstavka) sodišče odgovarja, da je bilo v postopku ugotovljeno, kot je bilo zgoraj obrazloženo, da tožnik v zbirni vlogi ni predložil točnih podatkov, iz podatkov v upravnem spisu pa izhaja, da je bil seznanjen z obema zapisnikoma, s katerima so bila ugotovljena odstopanja prijavljene od ugotovljene površine, še pred izdajo izpodbijane odločbe, kar posredno priznava tudi tožnik v tožbi. Zaradi navedenega po presoji sodišča v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme za zavrnitev spornega zahtevka.

Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnika na dejstvo, da je enake površine prijavil v vlogi za leto 2007 in je bilo tedaj njegovemu zahtevku ugodeno, saj pri kontrolnem pregledu v letu 2007 ni bilo ugotovljenih večjih odstopanj. V tem postopku je namreč predmet presoje zakonitost izpodbijane odločbe, ki je bila izdana na podlagi vloge z dne 29. 4. 2008, za dodelitev sredstev za leto 2008, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja kot ga je ugotovil drugostopni organ (1. odstavek 251. člena ZUP) in na podlagi predpisov, ki so veljali v času izdaje izpodbijane odločbe.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na dejanske in pravne ugotovitve obeh upravnih organov v skladu z 2. odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo upravnih aktov obeh stopenj pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

Ker je tožnik, kot je bilo zgoraj obrazloženo, v tožbi navajal le dejstva, ki ne morejo vplivati na odločitev, je sodišče v tej zadevi na podlagi določbe 2. alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločitev sprejelo na nejavni seji.

K točki 2 izreka: Tožnik je v tožbi predlagal tudi, da sodišče toženi stranki naloži v plačilo njegove stroške tega upravnega spora. Odločitev sodišča temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, v primeru ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.