Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Del javne poti poteka po delu nepremičnine, ki je v lasti tožnika, na njej se odvija cestni promet, s tem pa je izkazan dejanski in pravni interes občine, da dejansko situacijo tudi pravno uredi. Tretji odstavek 101. člena ZUreP-1 tudi sicer določa, da se v primeru, če upravni organ pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev na zahtevo razlastitvenega zavezanca, odpravi odločba o parcelaciji in mora predlagatelj razlastitve odpraviti vse posledice pripravljalnih del oziroma izplačati odškodnino za vso dejansko škodo, s čimer je tudi dejansko in pravno zavarovan interes samega razlastitvenega zavezanca.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Organ prve stopnje je z odločbo o dovolitvi pripravljalnih del št. 352-2/2010-223 z dne 22. 12. 2010 odločil, da se dovoli izvedba pripravljalnih del, postopek ureditve meje, merjen in parcelacije na delu nepremičnine parc. št. 884/3 vpisane pri vložni številki ... k.o. ..., kjer je vpisana lastninska pravica v korist A.A., …. Parcelacija nepremičnine se dovoli po zunanjem robu cestnega sveta. Izvedbo pripravljalnih del in parcelacijo parc. št. 884/3 k.o. ... bo opravilo geodetsko podjetje B. d.o.o. Nadalje je odločilo, da mora lastnik nepremičnine oziroma njen uporabnik dovoliti dostop na svojo nepremičnino osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom razlastitvenega upravičenca na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in pravnomočne odločbe o dovolitvi pripravljalnih del na nepremičnini, predvideni za razlastitev oziroma izvedbe postopkov parcelacije. O začetku pripravljalnih del mora izvajalec pripravljalnih del pisno obvestiti lastnika oziroma uporabnika nepremičnin najmanj 7 dni pred začetkom izvajanja del. Nadalje še je odločilo, da stroške pripravljalnih del oziroma parcelacije nosi razlastitveni upravičenec.
V obrazložitvi navaja, da je razlastitvena upravičenka Občina Šentjur 15. 9. 2010 pri upravnem organu vložila zahtevo za razlastitev v izreku te odločbe navedene nepremičnine. Zahtevi je priložila Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Šentjur, izpisek iz zemljiške knjige za nepremičnino parc. št. 884/3 k.o. ..., katastrski in ortofoto načrt, grafični prikaz predvidene parcelacije na nepremičnini parc. št. 884/3 k.o. ... ter fotokopijo ponudbe za odkup dela nepremičnine parc. št. 884/3 k.o. ..., št. 478-99/2010 (2510) z dne 23. 6. 2010. V zahtevi je navedeno, da je razlastitev potrebna zaradi vzdrževanja javne poti v naselju ... in zaradi preprečevanja ogrožanja oziroma oviranja prometa po javni poti s strani lastnika parcele številka 884/3 vpisane pri vložni številki 447 k.o. … Javno pot je občina z Odlokom kategorizirala kot javno pot JP896580, odsek JP896581 ... v dolžini 343m in poteka od lokalne ceste LC396430 do hišne številke … Javna pot v delu poteka tudi po nepremičnini parc. št. 884/3 vpisane v vložno številko 447 k.o. ..., ki je v lasti razlastitvenega zavezanca A.A. Zgrajena je bila pred več kot 20 leti in je kljub več 10 letnemu prizadevanju Občine Šentjur in Krajevne skupnosti C. delno ostala v privatni lasti. Po njej poteka cestni promet, zato je po določilih Zakona o javnih cestah podana javna korist za razlastitev dela nepremičnine parc. št. 884/3 k.o. ... v izmeri 380 m², kot izkazujeta katastrski in ortofoto načrt ter grafični prikaz predvidene parcelacije.
V odločbi o razlastitvi morajo biti nepremičnine natančno navedene, kar pa v tem primeru ni mogoče, ker parcelacija še ni izvedena, zato je upravni organ za dne 18. 11. 2010 razpisal ustno obravnavo, da se izvede postopek ureditve mej, merjen in parcelacije ter izvedejo pripravljalna dela s strani geodetskega podjetja. Na obravnavi se je ugotavljalo ali promet poteka in je ugotovljeno, da dejansko promet po tem delu poteka, zato je tudi treba po prvem odstavku 101. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) odločiti o predlogu za izvedbo pripravljalnih del na nepremičnini. Dejstvo je, da upravni organ ne more razlaščati le dela nepremičnine parc. št. 884/3 k.o. ..., ki je v lasti A.A. in je treba v prvi fazi odločiti o izvedbi pripravljalnih del, kar je predlagala tudi razlastitvena upravičenka. Na podlagi na novo pridobljene parcelne številke se lahko poda predlog za razlastitev. V 3. točki 101. člena ZUreP-1 pa je določeno, da v primeru, da upravni organ v nadaljevanju postopka pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev, geodetska uprava na zahtevo razlastitvenega zavezanca odpravi odločbo o parcelaciji, predlagatelj razlastitve pa mora odpraviti posledice pripravljalnih ali pa, če to ni mogoče, izplačati razlastitvenemu zavezancu odškodnino za vso dejansko škodo.
Pritožbena odločba je potrdila odločitev organa prve stopnje z istimi dejanskimi in pravnimi razlogi kot so navedeni v izpodbijani odločbi, v nadaljevanju pa še pojasnjuje neutemeljenost pritožbenih navedb.
Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da tožnik nasprotuje izvedbi pripravljalnih del zato, ker zahtevana razlastitev dela tožnikove nepremičnine ni dopustna. Zakonski pogoji za razlastitev dela njegove nepremičnine niso podani (92. člen ZUreP-1). Razlastitvena upravičenka Občina Šentjur utemeljuje razlastitev dela te nepremičnine s tem, da je potrebna zaradi povezave med parcelama številka 1299/2 in 1297 obe iste k.o., medtem ko sporna odločba dovoljuje pripravljalna dela zaradi vzdrževanja javne poti v naselju C. ter preprečevanje ogrožanja oziroma oviranja prometa po javni poti. To pa je razlog, zaradi katerega je sporna odločba nepravilna, ker pripravljalna dela dovoljuje zaradi drugega razloga.
Nadalje navaja, da je pritožbeni organ navedel kot razlog, zaradi katerega je zavrnil pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo to, da naj bi bila sporna pripravljalna dela dovoljena, ker naj bi obstajala velika verjetnost, da bo prišlo do razlastitve spornega dela tožnikove nepremičnine, čeprav je tožeča stranka izrecno navedla: „da se razlastitev dela (pri)tožnikove nepremičnine zahteva brez zakonskih pogojev, ker je parc. št. 1297 (ki bi jo naj občina želela povezati s parc. št. 1299/2, v čemer je bil po njenih navedbah tudi namen razlastitve dela parcele 884/3, last A.A.), že povezana s primernimi parcelami javnega dobra in sicer preko parc. št. 1299/1 (ta meji na parc. št. 1299/2), ki predstavlja javno dovozno cesto v kraj C., ter parc. št. 1298/1 tudi javno dobro, ki predstavlja nadaljevanje parc. št. 1297 vse do javne ceste parc. št. 1299/1, saj so vse te nepremičnine (parc. št. 1297, 1298/1, 1299/1 in 1299/2) javno dobro, s katerimi Občina Šentjur (razlastitvena upravičenka) že razpolaga, ter da zahtevana razlastitev dela nepremičnine parc. št. 884/3 ni ne potrebna, niti dopustna (tretji odstavek 92. člena ZUreP-1). Zato je napačno uporabljena določba 92. člena ZUreP-1 in razlastitev ni dopustna. Predlaga, da se odločba organa prve stopnje odpravi, in da sodišče odloči o povrnitvi stroškov tega postopka, vse v 15 dneh pod izvršbo.
Tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Občina Šentjur kot stranka z interesom v tem sporu (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) na tožbo ni odgovorila.
K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.
V obravnavanem primeru je sporna uporaba 101. ZUreP-1, ki v prvem odstavku določa, da lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev meje, parcelacije, merjen, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah predvidenih za razlastitev. Med strankami postopka ni sporno, da po delu nepremičnine parc. št. 884/3 k.o. ..., ki je v lasti tožnika poteka pot, ki je kot takšna kategorizirana z Odlokom Občine Šentjur o kategorizaciji občinskih javnih cest (JP896580 in odsek JP896581 v dolžini 343m). Glede na to, da se po navedeni nepremičnini odvija cestni promet, je Občina Šentjur kot razlastitvena upravičenka, pri upravni enoti vložila zahtevo z dne 9. 9. 2010 za razlastitev nepremičnine v lasti tožnika, v kateri med drugim določno predlaga izvedbo pripravljalnih del v skladu z določbo 101. člena ZUreP-1, to je postopek ureditve mej, merjen in parcelacij ter pripravljalna dela, ki jih naj izvede geodetsko podjetje. V razlogih zahteve razlastitvena upravičenka navaja, da je predlog podan zaradi preprečevanja ogrožanja oziroma oviranja prometa s strani lastnika, zaradi česar je pričela s premoženjskopravno in zemljiškoknjižno ureditvijo javne poti v skladu z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah, na podlagi katerega pridobiva nepremičnine potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje javnih cest in poti.
Zahteva za razlastitev vsebuje tudi zahtevo za izvedbo pripravljalnih del in ima vse potrebne sestavine po določbi 101. člena ZUreP-1, tako da je neutemeljena tožbena trditev, da je izpodbijana odločba nezakonita že zaradi dejstva, da dovoljuje pripravljalna dela zaradi preprečevanja ogrožanja oziroma oviranja prometa po javni poti, medtem ko se v zahtevi navaja kot razlog povezava med parcelama št. 1299/2 in 1297. Dejstvo je, da del javne poti poteka po delu nepremičnine, ki je v lasti tožnika, da se na njej odvija cestni promet, in da je s tem izkazan dejanski in pravni interes občine, da dejansko situacijo tudi pravno uredi. Tretji odstavek 101. člena ZUreP-1 tudi sicer določa, da se v primeru, če upravni organ pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev na zahtevo razlastitvenega zavezanca, odpravi odločba o parcelaciji in mora predlagatelj razlastitve odpraviti vse posledice pripravljalnih del oziroma izplačati odškodnino za vso dejansko škodo, s čimer je tudi dejansko in pravno zavarovan interes samega razlastitvenega zavezanca.
Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen, zato je tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.