Jedro

Če toženec ni zemljiškoknjižni lastnik, v zemljiški knjigi ni mogoče vpisati predlagane zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik predlagal prepoved odtujitve in obremenitve v izreku naštetih nepremičnin z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi in z veljavnostjo 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Tako je odločilo po ugotovitvi, da toženec v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik nepremičnin, za katere je predlagana prepoved odtujitve in obremenitve. Presodilo je, da namen zavarovanja s predlagano začasno odredbo ne bo dosežen.

2. Tožnik vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ2. Predlaga spremembo sklepa tako, da se v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Predlaga povrnitev pritožbenih stroškov z obrestmi. Priznava, da toženec ni zemljiškoknjižni lastnik obravnavanih nepremičnin. Vendar je namen pravde prav vknjižba njegove lastninske pravice. Gre za specifičen postopek. Po pritožnikovem mnenju so pogoji za izdajo začasne odredbe podani. Kot zemljiškoknjižni lastnik bi se lahko vpisal le toženec, ker samo on razpolaga z originalnimi listinami za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, a tega ne stori. Pritožnik brez pravde ne more doseči vpisa lastninske pravice v dolžnikovo korist. Boji se, da bo med pravdo toženec s tem premoženjem razpolagal, tožniku pa bo onemogočeno poplačilo terjatve, saj so navedene nepremičnine toženčevo (dolžnikovo) edino premoženje. Tožnika in njegove pravice je treba zaščititi z izdajo predlagane začasne odredbe, saj nima druge ustrezne možnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je (le) zoper toženca kot svojega dolžnika, proti kateremu vodi izvršilni postopek zaradi poplačila denarne terjatve, vložil tožbo, s katero zahteva vpis lastninske pravice v dolžnikovo korist pri nepremičninah, ki so bile predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju med tukajšnjim tožencem kot preživljalcem in zdaj že pokojnima preživljancema. Toženec, ki edini razpolaga z originalno listino, primerno za vpis lastninske pravice v njegovo korist, po tožbenih navedbah zemljiškoknjižnega vpisa še ni predlagal. Pravna podlaga za tožbeni zahtevek je določilo petega odstavka 168. člena ZIZ, ki omogoča, da se z oblikovalno sodbo pravdnega sodišča spremeni pravno razmerje dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika glede nepremičnine. Drži torej pritožbena navedba, da gre za specifičen postopek, v katerem skuša upnik doseči možnost poplačila svoje denarne terjatve v izvršilnem postopku tako, da se pri določenih nepremičninah (zato, da bodo lahko predmet izvršbe na nepremičnino) vknjiži lastninska pravica v korist dolžnika. Predmet tožbe in zavarovanja s predlagano začasno odredbo je torej nedenarna terjatev za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo in ne denarna terjatev, ki se izterjuje v izvršilnem postopku.

5. Sodišče sme skladno z 273. členom ZIZ za zavarovanje nedenarne terjatve (tako kot za zavarovanje denarnih terjatev – po 271. členu ZIZ) izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepoved odtujitve in obremenitve, na katero meri terjatev, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Namen zavarovanja s tovrstno začasno odredbo je dosežen le, če se prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, zaznamuje v zemljiški knjigi (2. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ). Če toženec ni zemljiškoknjižni lastnik, v zemljiški knjigi ni mogoče vpisati predlagane zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Zemljiška knjiga namreč odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiško knjigo v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-13). Po določbah prvega odstavka 98. člena ZZK-1 se zaznamba odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe opravi (le) proti zemljiškoknjižnemu lastniku.

6. Ker tudi pritožnik priznava, da toženec še ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik obravnavanih nepremičnin, s predlagano začasno odredbo ne more doseči namena zavarovanja, saj je predlagano sredstvo (prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi) v danem primeru neprimerno. To izrecno izhaja iz zakonske določbe o zavarovanju denarnih terjatev: 2. točka prvega odstavka 271. člena ZIZ izrecno določa, da je mogoče namen zavarovanja doseči s prepovedjo odtujitve ali obremenitve dolžnikovih nepremičnin ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Kljub nekoliko drugačni dikciji 2. točke 273. člena ZIZ smiselno enako velja za nedenarne terjatve. Zavarovanje je mogoče le na predmetih, ki spadajo v dolžnikovo premoženje. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom pa se zahteva vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 49. člena SPZ4).

7. Zmotno je torej pritožbeno naziranje, da so v obravnavanem primeru podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe. Zaradi predlaganega neprimernega sredstva za zavarovanje obravnavane nedenarne terjatve je predlog pravilno zavrnjen. Prav tako ne drži, da pritožnik nima drugih možnosti za zavarovanje svoje nedenarne terjatve. Kot je bilo že povedano, sme sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 272 člena ZIZ izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V obravnavanem primeru, ko nepremičnine, iz katerih bi se v izvršbi želel poplačati upnik, še niso vpisane v zemljiški knjigi kot last dolžnika, bi bilo mogoče namen zavarovanja doseči z drugimi ponujenimi možnostmi, ki so primeroma navedene v 273. členu ZIZ: na primer s prepovedjo dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter s prepovedjo, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev (3. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ).

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker je izpodbijani sklep pravilen in ni obremenjen s kršitvami, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

9. Kadar je začasna odredba predlagana med pravdo, so stroški zavarovanja del pravdnih stroškov (151. člen ZPP). O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami. 3 Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2003 s spremembami. 4 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.