Jedro

Predlog, v katerem tožnica zgolj ob navezavi na okoliščine konkretnega primera in s sklicevanjem na neprimerljivi zadevi Vrhovnega sodišča zatrjuje, da je odločitev v zadevi materialnopravno napačna, in ob tem pavšalno navaja neutemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je po vsebini revizija, ki ob dejstvu, da o „spornih vprašanjih“ obstaja obsežna sodna praksa, ne zadosti zahtevam, ki jih zakon določa za predlog za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 25.158,40 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Pritrdilo je stališčem prvostopenjskega sodišča, (1) da zavarovancu toženke ni mogoče očitati krivdnega ravnanja z opustitvijo dolžnih ukrepov za preprečitev drsnosti stopnic v bazenu, saj so bili ustrezni ukrepi izvedeni in je bila drsnost stopnic ustrezna, in (2) da ni podana njegova objektivna odgovornost, saj hoja pri izstopu iz bazena oziroma po stopnicah, ki se nahajajo pod vodo, ne pomeni povečane nevarnosti. Ob tem je poudarilo, da je tožnica tista, ki bi morala izkazati obstoj neustrezne protizdrsne zaščite.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije. V njem s sklicevanjem na odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 74/96 z dne 11. 9. 1997 in II Ips 24/99 z dne 23. 9. 1999 uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da odločitev nižjih sodišč odstopa od prakse Vrhovnega sodišča, in predlaga dopustitev revizije o pravnih vprašanjih glede obstoja krivdne oziroma objektivne odgovornosti zavarovanca toženke in kršitve tožničine pravice do pravične denarne odškodnine. Gre za kršitev 14. člena Ustave Republike Slovenije, prvega odstavka 131. in 179. člena Obligacijskega zakonika ter drugega odstavka 214., 215. in 14. ter 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ponavlja dosedanje navedbe, da zavarovanec toženke ni poskrbel za ustrezno protizdrsno zaščito stopnic oziroma da toženka ni izkazala ustreznosti protizdrsne zaščite. Gre za upravljanje z nevarno stvarjo. Nižji sodišči nista upoštevali navedb izvedenke o možnosti, da je bila ob padcu drsnost stopnic večja.

4. Predlog ni popoln.

5. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, in na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP)

6. Predlog s postavljenimi vprašanji o obstoju krivdne oziroma objektivne odgovornosti in kršitvi tožničine pravice do pravične denarne odškodnine, ki vsebuje trditev, da stališča nižjih sodišč odstopajo od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pri čemer predlagateljica navede opravilni številki dveh zadev, ki pa zaradi drugačnih dejanskih ugotovitev (neobičajna spolzkost površin) nista primerljivi, in navidezni očitek tako imenovane protispisnosti (ki prikriva v revizijskem postopku nedopusten očitek zmotne dokazne ocene oziroma zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja) tem zahtevam ni zadostil. V sodni praksi so že izoblikovana pravila o odgovornosti za škodo, ki je oškodovancem nastala pri padcih na različnih površinah, obstaja pa tudi obsežna sodna praksa o merilih za presojo krivdne(1) in objektivne(2) odgovornosti. Da bi bila vprašanja postavljena natančno in konkretno, bi morala biti sporna stališča izpodbijane sodbe umeščena v kontekst stališč, ki so se že izoblikovala v sodni praksi, in obrazloženo zatrjevano, da gre za odstop od sodne prakse oziroma zakaj so sporna stališča nezakonita. Predlog, v katerem tožnica zgolj ob navezavi na okoliščine konkretnega primera in s sklicevanjem na neprimerljivi zadevi Vrhovnega sodišča zatrjuje, da je odločitev v zadevi materialnopravno napačna, in ob tem pavšalno navaja neutemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je po vsebini revizija, ki ob dejstvu, da o „spornih vprašanjih“ obstaja obsežna sodna praksa, ne zadosti zahtevam, ki jih zakon določa za predlog za dopustitev revizije.

7. Po navedenem je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Glej npr. odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 16/2002 z dne 3. 10. 2002. Op. št. (2): Glej npr. odločbi, na kateri se sklicuje predlagateljica.