Jedro

Pri računanju trimesečnega roka, med katerim so bile sodne počitnice, je mogoče oziroma treba zanemariti število dni sodnih počitnic in šteti, da se rok v tem primeru izteče v naslednjem mesecu, kot bi se, če ne bi bilo vmes sodnih počitnic.

Izrek

Zahteva obsojenega J.K. za varstvo zakonitosti se zavrže. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso kot strošek, nastal s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Žalcu je s sodbo z dne 14.3.2007 obsojenega J.K. spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena KZ in mu na podlagi 50. člena KZ izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po prvem odstavku 133. člena KZ določilo kazen tri mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi dveh let po pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. Oškodovanca F.C. je s premoženjskopravnim zahtevkom po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) napotilo na pravdo, obsojencu pa po prvem odstavku 95. člena ZKP naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka. Višje sodišče v Celju je z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo zavrnilo pritožbi obsojenega J.K. in njegovega zagovornika kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da je obsojenec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka.

Zoper to pravnomočno sodbo je obsojeni J.K. zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka iste določbe, ki da so vplivale na zakonitost sodne odločbe, ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje "s tem, da prvostopenjsko sodišče opravi novo glavno obravnavo".

Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo navaja, da je zahteva prepozna in da jo je zato treba zavreči. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil poslan v izjavo obsojencu, vendar je ta obveščen o prispeli pošiljki, kakor je razvidno iz vročilnice, ni dvignil. Zahteva za varstvo zakonitosti je prepozna.

Po tretjem odstavku 421. člena ZKP sme obdolženec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku treh mesecev od dneva, ko je prejel pravnomočno sodno odločbo. Obsojencu je bila pravnomočna sodna odločba vročena 2.7.2008, zahtevo za varstvo zakonitosti pa je vložil 4. 11. 2008. V zvezi z vprašanjem pravočasnosti zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče ugotavlja, da so bile med tekom roka za vložitev izrednega pravnega sredstva, rok je začel teči 3.7.2008, sodne počitnice, ki so v skladu s prvim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/2008, v nadaljevanju ZS) začele teči 15.7.2008 in so se iztekle s potekom 15.8.2008. Po določbi tretjega odstavka 83. člena ZS v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo. Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti za obsojenega J.K. v času od 15.7. do 15.8.2008 torej ni tekel oziroma je bil tek roka prekinjen in je ponovno začel teči 16.8.2008. V tem primeru gre za trimesečni rok, katerega tek se po določbi tretjega odstavka 88. člena ZKP računa tako, da se rok izteče s pretekom tistega dne v mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči (po drugem odstavku 88. člena ZKP). Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se izteče rok zadnji dan v tem mesecu. Vrhovno sodišče je v sodbi z dne 15.3.2007, opr. št. I Ips 366/2006, podalo razlago, da je namen te določbe, ki govori o računanju mesečnih (in letnih) rokov, jasno in zanesljivo ugotavljanje izteka roka. Tako se v največji možni meri preprečijo napake ali napačni izračuni, tudi zaradi napačnih razlag zakona. Zakonodajalec je zato zanemaril (brez kakršnekoli škode) razlike, ki lahko nastanejo zaradi različnega števila dni v posameznih mesecih (od 28 do 31 dni). Čas sodnih počitnic se sicer koledarsko ne ujema z nobenim od mesecev oziroma številom dni, ki jih imajo meseci, vendar pa je iz določenega obdobja jasno, da sodne počitnice trajajo (praktično) en mesec, pol meseca julija in pol meseca avgusta, skupaj 32 dni. Sodne počitnice so določene v drugo polovico julija in prvo polovico avgusta, ker je to čas, ko največje število ljudi ni na naslovu svojega stalnega bivališča zaradi letnega dopusta oziroma šolskih počitnic, prav tako pa je jasno, da obdobje sodnih počitnic praktično ustreza obdobju enega meseca. Zato je pri računanju trimesečnega roka, med katerim so bile sodne počitnice, mogoče oziroma treba zanemariti število dni sodnih počitnic in šteti, da se rok v tem primeru izteče v naslednjem mesecu, kot bi se, če ne bi bilo vmes sodnih počitnic. Po že navedeni določbi tretjega odstavka 88. člena ZKP to pomeni, da se je rok za vložitev izrednega pravnega sredstva - zahteve za varstvo zakonitosti - obsojenemu J.K. iztekel v ponedeljek, 3.11.2008. To je bil še zadnji dan, ko bi lahko pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vložnik je zahtevo poslal po pošti priporočeno, v takem primeru pa po tretjem odstavku 87. člena ZKP velja dan oddaje na pošto za dan izročitve tistemu, kateremu je poslana. Obsojeni J.K. je na navedeni način zahtevo vložil dne 4.11.2008, torej prepozno.

Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.

Glede na tak izid je obsojenec po 98.a členu v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP plačati sodno takso (Zakon o sodnih taksah, po tarifni številki 7261 Taksne tarife) .