Jedro

Če bi v zadevi, katere predmet je sporno razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v stikih z materjo nasprotne udeleženke, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je 8. 4. 2014 vložil predlog zaradi določitve stikov z mladoletnimi otroki udeležencev. V pripravljalni vlogi z dne 23. 9. 2014 predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je mati nasprotne udeleženke A. A. zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru. V sporni zadevi je predlagana za pričo, iz priložene korespondence z nasprotno udeleženko po elektronski pošti pa je mogoče razbrati, da nasprotno udeleženko spodbuja k ravnanju, s katerim bi predlagatelja onemogočila in mu preprečila stike z otroki.

2. Predlog je utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju o konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagatelja in pristojnega sodišča zatrjevana okoliščina, da je mati nasprotne udeleženke zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru. Iz priložene korespondence med nasprotno udeleženko in njeno materjo je mogoče razbrati, da je slednja, ki je tudi predlagana za pričo, intenzivno vpletena v dogajanje v zvezi z vprašanjem vzgoje in varstva mladoletnih otrok udeležencev. Če bi v zadevi, katere predmet je sporno razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v stikih z materjo nasprotne udeleženke, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Ker uveljavljene okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče na Ptuju.