Jedro

Glede na potek konkretnega postopka prisilne hospitalizacije, začetega po uradni dolžnosti, (odvetnica je opravila vsa opravila, ki so trajala 45 minut, na kraju samem, razen prejema odločbe), je uporaba tarifne številke 3101 (znižan količnik 0,8) pri odmeri nagrade odvetnici povsem ustrezna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odvetnici M. K. priznalo stroške zastopanja v znesku 290,00 EUR s pripadajočim DDV v znesku 58,00 EUR, skupaj torej znesek 348,00 EUR, zavrnilo pa je predlog za odmero stroškov odvetnice kot zagovornice pridržane osebe v presežku do priglašenih 429,00 EUR.

2.V pritožbi proti temu sklepu se odvetnica M. K. sklicuje na pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga spremembo sklepa tako, da se ji priznajo še stroški v bruto višini 81,00 EUR. Navaja, da je priglasila nagrado za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT (količnik 1,3 od nagrade 135,00 EUR), sodišče pa je pri odločitvi upoštevalo tarifno številko 3101 (količnik 0,8 od nagrade 135,00 EUR). V nepravdnem postopku se nagrada iz tarifne številke 3100 zniža na količnik 0,8 od osnove le, če je dejavnost odvetnika omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. V predmetnem postopku je odvetnica prejela sklep o uvedbi postopka, določitvi odvetnice in postaviti izvedenca, obiskala osebo v zaprtem oddelku PK, pregledala medicinsko in ostalo dokumentacijo osebe, bila prisotna na naroku ob pregledu in zaslišanju osebe in se opredelila do podanega mnenja izvedenca, tako da zagotovo ne gre za postopek, opisan v tarifni številki 3101 ZOdvT. Pri tem se odvetnica sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 253/2011, kjer je šlo za praktično identičen postopek. Navaja še več sklepov Višjega sodišča v Ljubljani iz novembra 2011, ki upoštevajo odločitev Vrhovnega sodišča RS. Meni, da je storilo sodišče absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj sklep nima razlogov oziroma v njem razlogi o odločilnih dejstvih niso navedeni.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in tarifo. Pri odmeri nagrade odvetniku v primerih, kot je obravnavani, je treba upoštevati potek postopka, ki se za odvetnika začne na kraju samem, kjer se mu hkrati vroči sklep o uvedbi postopka in o postavitvi odvetnika ter izvedenca psihiatrične stroke. Na istem naroku se opravi tudi zaslišanje pridržane osebe in ustna podaja izvida oziroma mnenja, do katerega se odvetnik lahko opredeli. Tako odvetnik opravi vsa opravila na kraju samem, razen prejema odločbe, postopek pa se začne po uradni dolžnosti (in ne na njegovo zahtevo). V konkretnem primeru so vsa ta opravila (razen prejema odločbe), ki jih tudi pritožnica našteva, trajala 45 minut (zapisnik o naroku z dne 16. 11. 2011 na zunanjem poslovanju v Psihiatrični kliniki Ljubljana – Polje). Iz tega zapisnika ni razvidno, da bi se pritožnica do tam podanega izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke opredelila, kot trdi v pritožbi. Zato je uporaba tarifne številke 3101 (znižan količnik 0,8) povsem ustrezna: ne predvideva sicer naroka (ki je bil), predvideva pa zahtevek (ki ga ni bilo).

5.Ne drži, da bi z izpodbijano odločitvijo sodišče prve stopnje odstopilo od ustavljene sodne prakse, četudi je Višje sodišče v Ljubljani v nekaterih posameznih zadevah res zavzelo drugačno stališče o tem, ali se nagrada za postopek odmeri po tarifni številki 3101 ali po tarifni številki 3100. Za sklicevanje na odločbo VS RS II Ips 253/2011 pa tudi ni podlage, saj je Vrhovno sodišče v tem primeru kot sporno obravnavalo vprašanje vrednosti spornega predmeta za uporabo tarife v takšnih primerih. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega dostavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, saj je sklep obrazložen tako, da je bil preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti v celoti možen.

6.Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Pritožbeno sodišče je o sklepu odločalo na podlagi 366.a člena ZPP po sodnici posameznici.