Jedro

Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelja nista zadostila. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbi tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote Tržič št. 321-56/92 – 1345 (28) z dne 15. 2. 2016 in odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 4903 – 23/2008 – MOP - 83 z dne 5. 10. 2016 ter odpravilo III. točko delne odločbe Upravne enote Tržič in 1.I. točko odločbe Ministrstva za okolje in prostor v delih, ki se nanašajo na vračilo pripadajočih strojnih naprav male Hidroelektrarne ... v last in posest denacionalizacijskemu upravičencu ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V preostanku je tožbo zavrnilo ter odločilo o stroških postopka.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sta stranki z interesom (v nadaljevanju: predlagatelja) vložila predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelja nista zadostila. V predlogu sta namreč zgolj problematizirala ravnanje in odločitev upravnih organov in sodišča, pri tem pa nista jasno in konkretno navedla oziroma izpostavila spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče. Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.