Jedro

Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera. Trditveno breme glede postavk, ki jih je potrebno odšteti, je na toženi stranki, saj gre to njej v korist Razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin je treba doseči s tožbo; ugovor tožene stranke v pravdi zaradi izpolnitve pogodbe ne zadostuje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke in njej naložilo v plačilo 2.613,10 EUR stroškov postopka tožene stranke.

2. Tožeča stranka se pritožuje iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da sodišče druge stopnje v celoti razveljavi prvostopenjsko sodbo ter zadevo vrne v ponovno sojenje. Argumentacija sodišča je neprepričljiva in materialnopravno zmotna. Dejstvo, da so začeli sodelovati z D. po sklenitvi pogodbe s toženo stranko, ne more pomeniti kršitve pogodbe. Za D. so opravljali le storitve javnega skladišča in carinskega zastopanja, ne pa drugih storitev. V celoti so spoštovali pogodbo ter interese tožene stranke in njene poslovne skrivnosti. V času sklepanja pogodbe tožena stranka ni posebej opredelila konkurenčnih prepovedi. Konkurenčna prepoved se ne domneva. Le če bi bila v pogodbi, bi se ji lahko očitalo ravnanje v nasprotju s pogodbo. Do spremenjenih okoliščin ni prišlo in ni moglo priti, saj so ves čas opravljali enako dejavnost, s katero je bila tožena stranka v celoti seznanjena. Sodišče ni ugotavljalo odločilnih dejstev, to je, ali so bili izpolnjeni pogodbeni pogoji za odstop od pogodbe brez odpovednega roka. Tožena stranka je prvič opozorila na domnevno kršitev glede D. v elektronskem sporočilu, s katerim je odpovedala pogodbo. Izveden dokazni postopek ne daje osnove za prepričanje, da je tožena stranka upravičeno odstopila od pogodbe brez spoštovanja odpovednega roka. Niso izkazane niti spremenjene okoliščine niti vztrajno kršenje določil pogodbe. Zmotna je tudi ugotovitev, da je odškodnina v tožbi premalo specificirana. Protispisna je trditev sodišča, da znesek povprečnega dohodka ni obrazložen. Že v tožbi je prikazala vrednost posameznih storitev ter pojasnila vsebino dokazne listine. Stroški so bili odšteti in niso bili zahtevani s tožbo, prav tako dokazna listina ne vsebuje DDV-ja. Do predloženega mesečnega prometa in cenika storitev se sodišče ni opredelilo. Breme zatrjevanja in dokazovanja glede odhodkov je na toženi stranki. V dokazne namene je predlagala tudi izvedenca finančne stroke, ta dokaz pa je sodišče neutemeljeno in celo arbitrarno zavrnilo. Dokazni predlog za postavitev izvedenca „po potrebi“ ni neustrezno podan. Če pa je sodišče menilo, da je neustrezen, je bilo dolžno stranko na to opozoriti v okviru materialnoprocesnega vodstva. Sodišče je sprejelo vnaprejšnjo dokazno oceno. Z neizvedbo predlaganega dokaza je opustilo dolžnost ugotavljanja odločilnih dejstev ter stranko prizadelo v pravici do kontradiktornega obravnavanja pred sodiščem.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da ni utemeljena, zato predlaga njeno zavrnitev in potrditev prvostopenjske sodbe. Pritrjuje odločitvi in razlogom prvostopenjskega sodišča. Vztraja, da je tožbeni zahtevek glede na temelj nesklepčen, trditve tožeče stranke glede višine pa tako pavšalne in nekonkretizirane, da se do njih sploh ni mogoče natančno opredeliti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Eno temeljnih načel obligacijskega prava je dolžnost izpolnitve obveznosti (9. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Stranki veljavno sklenjene pogodbe morata sprejete obveznosti izpolniti tako, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi. Po določilu drugega odstavka 9. člena OZ obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. V zvezi z možnostjo prekinitve pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki sta jo sklenili pravdni stranki 8. 4. 2009 (v nadaljevanju: Pogodba), sta se v 14. členu Pogodbe dogovorili, da se lahko odpove z odpovednim rokom šest mesecev; v 16. členu pa, da lahko vsaka stranka Pogodbo prekine takoj, če druga stranka kljub pisnemu opozorilu še naprej vztrajno krši pogodbena določila. Ena od z zakonom predpisanih možnosti za razvezo pogodbe so spremenjene okoliščine po 112. členu OZ.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v Pogodbi sicer ni določbe, ki bi tožeči stranki prepovedovala sodelovati s konkurenti tožene stranke. Vendar pa to, da je tožeča stranka pričela sodelovati z D., omogoča konkurentu tožene stranke, da v skladišču na zabojnikih pogleda, kdo so naročniki tožene stranke, zato lahko pride do prevzema strank oziroma posla. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja očitek tožeči stranki, da naj bi s tem kršila dolžnost varovanja poslovnih informacij, za katere je izvedela ob izvajanju Pogodbe in jih uporabljala izključno za potrebe izvajanja s Pogodbo določenih pravic in obveznosti (8. člen Pogodbe), pa tudi dolžnost ravnati kot dober gospodar (7. člen pogodbe). Nato pa je prvo sodišče zaključilo, da je sodelovanje z D. taka spremenjena okoliščina, ki opravičuje odpoved Pogodbe, ker se je spremenil njen namen.

7. Če je pogodba sklenjena v pisni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo (prvi odstavek 56. člena OZ). Kdaj zavezujejo tudi ustni dogovori, je določeno v drugem in tretjem odstavku 56. člena OZ. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je bil sočasno sklenjen ustni dogovor o prepovedi sodelovanja z D. in drugih okoliščin iz 56. člena OZ (da gre za dogovor o stranskih točkah, da morebitni dogovor ni v nasprotju z vsebino pogodbe, ali gre za ustni dogovor, s katerim se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh pogodbenih strank). Očitki tožeči stranki glede kršitve Pogodbe so preuranjeni.

8. Za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin morajo biti ugotovljene predpostavke iz prvega odstavka 112. člena OZ: po sklenitvi pogodbe morajo nastopiti okoliščine, ki vplivajo na pogodbene obveznosti, ali tako, da otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali pa se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa mora biti vplivnost spremenjenih okoliščin taka, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi jo bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti v veljavi takšno, kakršna je; izpolnjeni pa morata biti še dve negativni predpostavki: da spremenjenih okoliščin stranka, ki se nanje sklicuje, ni mogla upoštevati ob sklenitvi pogodbe in se jim tudi ni mogla izogniti ali odkloniti njihove posledice in da se okoliščine niso spremenile po izteku izpolnitvenega roka. Tudi teh okoliščin sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, vsaj ne vseh. Razen tega je potrebno razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin doseči s tožbo; ugovor tožene stranke v pravdi zaradi izpolnitve pogodbe ne zadostuje. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka lahko Pogodbo zaradi sodelovanja tožeče stranke z D. takoj odpovedala zaradi spremenjenih okoliščin, je zmoten.

9. Glede na določila Pogodbe o možnosti prekinitve sodelovanja (odpovedi Pogodbe) bi tožena stranka, če ni več hotela sodelovati s tožečo stranko, ker je ta opravljala storitve za njenega konkurenta, lahko Pogodbo odpovedala s 6-mesečnim odpovednim rokom, brez odpovednega roka pa le po predhodnem pisnem opozorilu, da bo, če bo sopogodbenica še naprej sodelovala s konkurentom, prekinila poslovni odnos (16. člen Pogodbe), pri čemer je pogoj za prekinitev, da sploh gre za kršitev Pogodbe. Da bi tožečo stranko pozivala, naj ne krši pogodbe, tožena stranka niti ne zatrjuje.

10. Tožena stranka se je s Pogodbo zavezala, da bo tožeči stranki zaupala opravljanje vseh prevoznih, skladiščnih ter storitev carinskega zastopanja (prva alineja prvega odstavka 2. člena Pogodbe). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se od 17. 5. 2010 opravljale le še storitve za blago, ki je bilo v času odpovedi pogodbe že skladiščeno pri tožeči stranki, nove pošiljke pa ne. Če je tožena stranka 17. 5. 2010 odpovedala pogodbo s 6-mesečnim odpovednim rokom, kot zatrjuje sama, bi morala še šest mesecev tožeči stranki zaupati posle prevoznih, skladiščnih in storitev carinskega zastopanja. Če pa je sodelovanje praktično prekinila v nasprotju z določili Pogodbe brez odpovednega roka, je tožeči stranki odškodninsko odgovorna zaradi kršitve pogodbe (239. člen OZ).

11. Zmotno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka premalo specificirala višino vtoževane škode in da predlog za postavitev izvedenca finančne stroke ni bil ustrezen. Tožeča stranka vtožuje izgubljeni dobiček in navadno škodo (132. člen OZ). Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (tretji odstavek 168. člena OZ). Gre za pravni standard, katerega vsebino je treba določiti glede na okoliščine konkretnega primera. Tožeča stranka zahteva plačilo povprečnega dohodka, katerega izračun je utemeljila s sklicevanjem na predhodno poslovanje med pravdnima strankama. Pojasnila je obseg poslovanja, ki ga je pri izračunu dohodka upoštevala – koliko ga je bilo iz naslova skladiščnih storitev, koliko v zvezi s carinskimi postopki ter koliko s prevozi in organizacijo prevozov. V dokaz teh trditev je predložila listinske dokaze (100 najbolje prodajanih artiklov, urejenih po količini) in predlagala zaslišanje prič ter postavitev izvedenca finančne stroke. Po ugovoru tožene stranke je vtoževano višino še dodatno obrazložila. S tem je zadostila trditvenemu bremenu.(1) Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera.(2) Da je v tožbi zapisala, da dokaz predlaga „po potrebi“, ni odločujoče, saj iz ostalih navedb tožeče stranke jasno izhaja, kaj bo dokazovala z izvedencem finančne stroke in da ocenjuje, da je izvedba dokaza potrebna. Zato ni mogoče šteti, da dokazni predlog ni bil ustrezno podan.(3)

12. Prav ima tožeča stranka, da obstaja načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Skladno z drugim odstavkom 287. člena ZPP lahko zavrne tiste dokaze, za katere meni, da niso bili potrebni za odločbo. Sodišču tako ni treba izvajati predvsem dokazov, ki so: a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali za odločitev ni pravno odločilno; c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pri zadnjem razlogu je potrebna posebna previdnost - ne sme se namreč pretvoriti v t.i. vnaprejšnjo dokazno oceno. Ravno to pa je v obravnavanem primeru storilo sodišče prve stopnje. Izvedenec, ki je strokovni pomočnik sodišča, ima znanje, da bi na podlagi podatkov spisa izračunal izgubljeni dobiček. Če za to nima vseh podatkov, bi izvedenec opozoril sodišče. V tem primeru bi stranki še lahko podajali trditve in dokaze, ki se nanašajo na izračun izgubljenega dobička. Z neizvedbo substanciranega dokaznega predloga, s katerim tožeča stranka skuša dokazati pravno relevantno dejstvo, ji je sodišče odvzelo pravico do izjave v postopku in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Po obrazloženem se izkaže, da so vse v 2. točki obrazložitve tega sklepa povzete pritožbene navedbe utemeljene. Zato je potrebno pritožbi ugoditi tako na podlagi 355. člena ZPP kot na podlagi 354. člena ZPP in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti vsa za razsojo relevantna dejstva. Katera so ta, je razvidno iz gornje obrazložitve. Izvede naj vse dokaze, ki so predlagani v dokaz pravnorelevantnih dejstev, vključno z dokazom s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Dejstvo, da je neko sodelovanje med strankama še vedno bilo, je potrebno upoštevati. Ker gre za pravilno uporabo materialnega prava, mora sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva stranki opozoriti, naj predložita ustrezne podatke. Pritožba pravilno opozarja, da je trditveno breme glede postavk, ki jih je potrebno odšteti, na toženi stranki, saj gre to njej v korist. V zvezi z zahtevkom za vračilo stroškov nakupa računalniške opreme bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku razčistiti vprašanje vzročne zveze. Glede na trditveno podlago gre tožeči stranki povračilo teh stroškov oziroma ustreznega dela, če so stroški v vzročni zvezi z nepravilno prekinitvijo Pogodbe. Enako velja za tisti del zahtevka, s katerim tožeča stranka vtožuje povračilo plač dveh delavcev. Če je dva delavca zaposlila zato, da je lahko opravljala storitve za toženo stranko po Pogodbi, se je njeno premoženje zmanjšalo (132. člen OZ), saj ju je morala, glede na z njima sklenjeno pogodbo, plačevati, čeprav ni imela več dela za njiju.

14. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) prim. odločbe VS RS II Ips 17/2003, II Ips 234/2005 in II Ips 913/2008. (2) sklep VS RS II Ips 273/2010. (3) prim. odločbi VS RS II Ips 185/2013 in II Ips 2/2014.