Jedro

Uredba EU se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015. J.P., po katerem vodi sodišče uvodoma navedeni zapuščinski postopek, je umrl dne 28.12.2013, zaradi česar uporaba evropske Uredbe v tem postopku ne pride v poštev. Prvostopenjsko sodišče je zato za odločitev v zadevi povsem pravilno uporabilo ZMZPP, ta pa v prvem odstavku 80. člena določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji, izključno pristojno sodišče Republike Slovenije.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dopolnitve pritožbe z dne 1.9.2015, 17.9.2015, 7.10.2015 in 21.10.2015 se zavržejo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dediča M. B. za prenos pristojnosti v uvodoma navedeni zapuščinski zadevi na Opčinski sud v Rovinju na Hrvaškem.

Proti sklepu se z obširno pritožbo pritožuje dedič M.B.. Opozarja, da je bil na Hrvaškem že izpeljan zapuščinski postopek po pokojniku in bil tudi pravnomočno zaključen, o čemer je bilo seznanjeno tudi sodišče v Sloveniji. V nasprotju s tem pa sodišče v Postojni postopka še ni zaključilo in je razglasilo oporoko osebe, ki pritožniku ni znana. Da ta oseba ne obstaja, je razvidno tudi iz podatkov o nepremičninah, saj hiša na naslovu J. v P., katere solastnik je njemu neznana oseba J.P., sploh nima nobenega vrta, gre le za stavbno parcelo št. 1 k.o. P. s št. zgradbe 4, medtem ko je bil pritožnikov oče J.B. na dan smrti lastnik parcele št. 2 k.o. P., na kateri stoji stavba št. 5 oz. hiša z naslovom J. 2, ki nima dvorišča. Navaja, da naj bi prvostopenjska sodnica v dedovanje po njegovem očetu vključila oporoko neznane osebe in da ji ne more dopovedati, da je predmet dedovanja hiša z naslovom J. 2, in ne J.. Sodišče pa tudi noče slišati za premično premoženje, razen za denar na TRR pri Banki A. Opozarja še na tretji odstavek 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju: ZMZPP), po katerem se lahko dedovanje premičnega premoženja zapustnika, ki je v več državah, izpelje v eni državi, zato je potreben le sklep sodišča v Postojni, da se odpoveduje postopku za premično premoženje oz., da dedovanje ne bo vodilo za premično premoženje zapustnika in da slednje odstopa sodišču v Rovinju. Sklicuje se še na Uredbo Evropske unije št. 650/2015, po kateri se lahko v eni državi izvede zapuščinski postopek za premično in nepremično premoženje, ki ga ima zapustnik v več različnih državah EU.

M.B. je vložil še štiri dopolnitve pritožbe: 1.9.2015, 17.9.2015, 7.10.2015 in 21.10.2015. Pritožbeni rok za izpodbijanje prvostopenjskega sklepa znaša 15 dni, iz podatkov spisa pa izhaja, da je bil sklep pritožniku vročen 10.7.2015. Ker so bile v času od od 15.7.2015 do 15.8.2015 sodne počitnice, v tem času pritožbeni rok ni tekel (tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih), temveč je tekel le do vključno 14.7.2015 in ponovno pričel teči 16.8.2015. To pomeni, da je rok iztekel 26.8.2015, pritožba, ki je bila vložena 25.8.2015 (tega dne je bila oddana priporočeno na pošto) je zato pravočasna, vse štiri dopolnitve (prvo dopolnitev je sodišče prejelo 1.9.2015 in ker je bila oddana z navadno poštno pošiljko, se šteje, da je bila tega dne izročena sodišču, druga dopolnitev je bila oddana priporočeno na pošto 17.9.2015 in se šteje, da je bila tega dne izročena sodišču, tretja dopolnitev je bila oddana kot navadna pošiljka in jo je sodišče prejelo 21.10.2015, zato se šteje, da je bila tega dne vročena sodišču, iz istih razlogov pa se šteje četrta dopolnitev za vloženo 21.102015) pa je pritožbeno sodišče kot prepozne zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Pritožba z dne 25.8.2015 ni utemeljena.

Iz 83. člena Uredbe EU št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju izhaja, da se ta Uredba uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015. J.B., po katerem vodi sodišče uvodoma navedeni zapuščinski postopek, je umrl dne 28.12.2013, zaradi česar uporaba evropske Uredbe v tem postopku ne pride v poštev. Prvostopenjsko sodišče je zato za odločitev v zadevi povsem pravilno uporabilo ZMZPP, ta pa v prvem odstavku 80. člena določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji, izključno pristojno sodišče Republike Slovenije. Za pritožnika ni sporno, da je bil pokojni J.B. lastnik nepremičnin, ki ležijo v Republiki Sloveniji, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo predlog za prenos pristojnosti na Občinski sud v Rovinju, pravilna. Za to odločitev ni bistveno, ali so predmet dedovanja nepremičnine na naslovu J. ali J. 2. Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na 79. člen ZMZPP, saj se ta nanaša na premično zapuščino slovenskega državljana, medtem ko za premično zapuščino tujega državljana (kar je bil tudi pok. J.B.), velja drugi odstavek 80. člena ZMZPP, ki prav tako določa, da je za obravnavo te zapuščine, ki je v Republiki Sloveniji, pristojno sodišče Republike Slovenije (razen, če v zapustnikovi državi sodišče ni pristojno za obravnavo premičnega premoženje slovenskih državljanov). Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).