Jedro

Sodišče je dolžno vročiti sklep o umiku tožbe pooblaščencu toženca. Ker tega ni storilo ampak je sklep vročilo direktno tožencu je zagrešilo bistveno kršitev ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki jo je predlagal tožnik ter odmerilo stroške tožnika v višini 6.575,00 SIT. Zoper sklep o izvršbi je toženec pravočasno vložil ugovor in pojasnil, da v tej zadevi ni pasivno legitimirana stranka. Toženec je stanovanje, glede katerega so nastale terjatve, prodal, vtoževani dolg pa se nanaša na obdobje po prodaji stanovanja. Zaradi navedenega je sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, razveljavilo. Kasneje je tožnik sodišču poslal vlogo, ki jo je naslovil "odstop od pravdnega zahtevka". V vlogi je navedel, da je res prišlo do spremembe v lastništvu stanovanja, zaradi česar odstopa od pravdnega postopka, ob tem pa predlaga, da tožnik in toženec prevzameta vsak svoj del stroškov postopka. Sodišče je omenjeni dopis poslalo tožencu ter ga pozvalo, naj v roku 15 dni poda izjavo glede umika tožbe. Ker se toženec v danem roku ni odzval, je sodišče v skladu s členom 188/2 Zakona o pravdnem postopku domnevalo, da se toženec strinja z umikom in izdalo sklep o umiku tožbe. Zoper sklep o umiku se je pritožil toženec. Navedel je, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, saj ni privolil v umik tožbe. Sodišče je napačno ugotovilo naslov njegovega prebivališča, sklepa o umiku tožbe pa ni vročilo njegovi pooblaščenki. V pritožbi opozarja tudi, da sodišče ni odločilo o stroških toženca, ki jih je priglasil v ugovoru in dopisu. Višjemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne ali pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je v skladu s členom 350/2 Zakona o pravdnem postopku preizkusilo ali je podana katera od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V obravnavani zadevi je ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo toženec uveljavjla, saj sklep o umiku tožbe ni bil vročen toženčevi pooblaščenki. Zakon o pravdnem postopku v členu 137/1 določa, da se pisanja vročajo strankinemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu, v kolikor ga stranka ima. Toženec ima pooblaščenko, vendar ji prvostopenjsko sodišče ni vročilo sklepa o umiku tožbe, temveč ga je vročilo tožencu. Takšna vročitev ni pravilna in predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po členu 339/2 tč. 8 Zakona o pravdnem postopku. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365.čl. Zakona o pravdnem postopku). Seveda pa bo moralo sodišče prve stopnje odločati tudi o stroških postopka, saj glede njih tožeča stranka tožbe ni umaknila, oziroma ni "odstopila od pravdnega zahtevka". Tudi v tem delu je pritožba utemeljena. V skladu z določbo člena 165/3 Zakona o pravdnem postopku je pritožbeno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.