Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1298/2018-11

ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.1298.2018.11 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč stroški brezplačne pravne pomoči odmera stroškov
Upravno sodišče
2. april 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Jezikovna razlaga je prva razlaga, ki določa možni pomen pravnega pravila, in hkrati stopnja, ki opredeljuje zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti.1 Podzakonski predpis, tj. Odvetniška tarifa, se glasi, da znašajo odvetniški stroški v primeru, ko odvetnik zagovarja obdolženca pred sodnikom posameznikom znašajo 200 točk. Jezikovna razlaga tega pravila ne dopušča nobenega dvoma in nobene drugačne interpretacije.

Vrednost storitve je Odvetniška zbornica izrecno vezala v odvisnosti od tega, ali o zadevi sodi sodnik posameznik, senat treh ali petih sodnikov, pri čemer po dikciji predpisa ni relevantno, zakaj o zadevi odloča sodnik posameznik, niti ali gre za sodnika okrajnega ali okrožnega sodišča. ZOdv Odvetniški zbornici daje javno pooblastilo, da v soglasju s pravosodnim ministrom sprejme OT, ne daje pa ji pooblastila, da sama sprejema obvezne razlage OT, ki bi bile obvezne za sodišča in državne organe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo Bpp 301/2018 z dne 24. aprila 2018 odločil, da se tožniku priznajo izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice z dne 13. 2. 2018 v višini 91,00 EUR. Višji zahtevek je toženka zavrnila. V obrazložitvi navaja, da je bila upravičencu dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo II K 1282/2015 z dne 24. 1. 2018 zaradi kaznivega dejanja po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. Tožnik, ki je bil določen za izvajanje BPP, je sodišču pravočasno vrnil originalno napotnico in predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada v višini 214,20 EUR. Toženka je predlogu delno ugodila. Tožniku je priznala nagrado za opravljeno delo skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Po tarifni številki 11/1 OT je toženka tožniku priznala nagrado za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo v višini 156,25 točke (250 točk x 1/2 povečano za 25 %) ter po 11. členu OT še pavšalne potrebne izdatke za PTT storitve v višini 6,25 točke. Skupna višina priznane nagrade znaša tako 162,5 točke, kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 74,59 EUR, upoštevaje 22 % DDV pa 91,00 EUR.

2. Z izpodbijano odločbo Bpp 184/2015 z dne 11. 5. 2018 pa je toženka odločila, da se tožniku priznajo izdatki za izvajanje BPP na podlagi napotnice z dne 11. 12. 2017 v višini 295,95 EUR. Višji zahtevek je zavrnila. V obrazložitvi navaja, da je bila upravičencu dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VII K 1282/2015 (nato pred Okrožnim sodiščem v Krškem II K 1282/2015) zaradi kaznivega dejanja po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. Tožnik, ki je bil določen za izvajanje BPP, je sodišču pravočasno vrnil originalno napotnico in predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada v višini 685,75 EUR. Toženka je predlogu delno ugodila. Skladno z že citiranimi predpisi, je tožniku odmerila nagrado ob upoštevanju dejstva, da je kazenski postopek potekal pred sodnikom posameznikom in ne pred senatom treh sodnikov. Po tar. št. 39/1 OT je tožniku za uvodni posvet z upravičencem priznala nagrado v višini 25 točk, po tar.št. 10/9 v zvezi s tar.št. 10/2 OT za zastopanje za zagovor na dveh vmesnih narokih za glavno obravnavo nagrado v višini 125 točk (250 točk x 1/2). Po 1. odstavku 6. člena OT pa je priznala tudi urnino za zastopanje na treh narokih v skupni višini 75 točk (3 x 25). Skupna višina nagrade znaša tako 350 točk, ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR pa 160,65 EUR. Na podlagi izdanega računa je toženka tožniku priznala še 10 EUR za fotokopije in kilometrino v višini 71,93 EUR za pot iz pisarne v ZPKZ Ljubljana in nazaj. Skupna višina odvetniku priznane nagrade znaša tako 242,58 EUR oziroma ob upoštevanju DDV 295,95 EUR.

3. Tožnik se s takima odločitvama ne strinja. V tožbi navaja, da je bil določen za izvajanje BPP obtoženemu A.A. v ponovljenem kazenskem postopku opr. št. VII K 1282/2015, ki ga je vodilo Okrožno sodišče v Krškem. Obtoženec je bil s sodbo z dne 24. 1. 2018 spoznan za krivega in obsojen za kaznivo dejanje velike tatvine po prvi točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) na kazen zapora v trajanju enega leta. Nato je bila A.A. z odločbo Bpp 3012/2018 z dne 13. 2. 2018 dodeljena BPP še za vložitev pritožbe zoper sodbo. Tožnik je storitve opravil in za dejanja BPP priglasil stroške. To, da so bile te storitve opravljene, ni sporno. Za tožnika je sporno, da je toženka pri odmeri stroškov po obeh sklepih nagrado odmerila po 2. točki tar. št. 10, namesto da bi jo odmerila po 3. točki iste tarifne številke (strinja se, da v obeh primerih z odbitkom 50 % vrednosti). Storitve BPP je namreč tožnik opravil v kazenskem postopku, ki je potekal zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 205. členu KZ-1. Gre za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnih sodišč, ki poteka po "rednem" kazenskem postopku, v katerem je za sojenje predpisan senat treh sodnikov. Po Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se obtoženec na predobravnavnem naroku lahko odpove senatnemu sojenju. Vendar pa odpoved senatnemu sojenju ne pomeni, da se bo postopek izvajal po določilih skrajšanega kazenskega postopka, ki velja za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnih sodišč (439. člen - 444. člen ZKP), torej za kazniva dejanja, v katerih je že v osnovi predpisana pristojnost sodnika posameznika. Tako se tudi v obravnavanem primeru postopek ni vodil kot "skrajšani postopek" po določilih 430.-444. člena ZKP, ampak kot redni kazenski postopek iz pristojnosti okrožnega sodišča. Toženkina uporaba predpisa je črkobralska in ne upošteva, da se ne glede na takšno odpoved izvaja reden kazenski postopek in ne skrajšani. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijana sklepa spremeni, in sicer tako, da v zadevi Bpp 301/2018 tožniku prizna še dodatno nagrado v višini 132,20 EUR, v zadevi Bpp 184/2015 pa še 389,80 EUR. Podrejeno predlaga, da oba sklepa v zavrnilnem delu odpravi in vrne zadevo toženki v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna osnovna postavka, od katere se odmerjajo odvetniški stroški za zastopanje obdolženca v kazenskem postopku. Toženka je o stroških odločila na podlagi 1. točke tarifne številke 10, tožnik pa vztraja pri tem, da je potrebno upoštevati 3. točko tarifne številke 10. Odmera ostalih stroškov med strankama ni sporna.

7. Peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

8. OT v tarifni številki 10 določa: "Zagovor ali zastopanje na naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali ogledu ali rekonstrukciji: 1. zagovor obdolženca ali zastopanje zasebnega tožilca po zasebni tožbi pred sodnikom posameznikom 200 točk (...) 3. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred senatom treh sodnikov po obtožnici, po zasebni tožbi ali obtožnem predlogu zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu 600 točk (...)." V 1. točki tarifne številke 11, pa OT določa "pritožba zoper meritorno odločbo, odgovor na pritožbo in odgovor na mnenje državnega tožilca - po 1. do 5. in 7. točki tarifne številke 10, zvišano za 25 %."

9. Za tožnika ni sporno, da je zagovarjal obdolženca v postopku, ki je tekel pred sodnikom posameznikom. Zatrjuje, da bi se pri odmeri stroškov moralo šteti, kot da je zastopal obdolženca pred senatom treh sodnikov, ker je bil obdolženec obdolžen takega dejanja, za katerega mu je bil pristojen soditi senat treh sodnikov. Do tega, da mu je sodil sodnik posameznik, je prišlo na podlagi drugega odstavka 285. f člena ZKP, po katerem sme predsednik senata na podlagi izjave obdolženca in po zaslišanju državnega tožilca odločiti, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. 10. Tožnik poudarja, da odpoved senatnemu sojenju ne pomeni, da se bo postopek izvajal po določilih skrajšanega kazenskega postopka, ki velja za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnih sodišč (430 - 444. člen ZKP). Tudi v obravnavanem primeru se postopek ni vodil kot skrajšani, ampak kot redni postopek iz pristojnosti okrožnega sodišča. Sodišče se s tem strinja, vendar meni, da je toženka, upoštevaje jezikovno razlago, tarifno številko 10 OT pravilno uporabila in odločila pravilno in zakonito.

11. Na tožnikove očitke, da je taka razlaga črkobralska in da bi se morala upoštevati vrsta postopka, sodišče odgovarja, da je jezikovna razlaga prva razlaga, ki določa možni pomen pravnega pravila, in hkrati stopnja, ki opredeljuje zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti.1 Podzakonski predpis, tj. Odvetniška tarifa, se glasi, da znašajo odvetniški stroški v primeru, ko odvetnik zagovarja obdolženca pred sodnikom posameznikom, 200 točk. Jezikovna razlaga tega pravila ne dopušča nobenega dvoma in nobene drugačne interpretacije. Toženka pa je bila dolžna odločati po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku). Pri tem je Odvetniška zbornica tista, ki bi OT v tem delu, če obstoječa ureditev ni ustrezna, lahko zasnovala drugače, tj. da bi bila višina odvetniških stroškov odvisna od vrste postopka, od sodišča, ki o zadevi odloča, ali od katerega drugega kriterija. Vendar tega ni storila. Vrednost storitve je izrecno vezala v odvisnosti od tega, ali o zadevi sodi sodnik posameznik, senat treh ali petih sodnikov, pri čemer po dikciji predpisa ni relevantno, zakaj o zadevi odloča sodnik posameznik, niti ali gre za sodnika okrajnega ali okrožnega sodišča. Odvetniška zbornica je sicer sprejela Pojasnilo k uporabi 3. oziroma 4. točke tarifne številke 10 OT, in sicer, da se določba 3. oziroma 4. točke tarifne številke 10 OT uporabi tudi v primeru, ko se je obdolženec na podlagi 2. točke 2. odstavka 258.f člena ZKP odpovedal pravici do senatnega sojenja, zaradi česar na okrožnem sodišču sodi sodnik posameznik. Pojasnilo je sprejeto na podlagi prvega odstavka 19. člena OT, po drugem odstavku tega člena pa naj bi bilo takšno pojasnilo obvezno tudi za sodišča in druge organe, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških.

12. Po 4. odstavku 153. člena Ustave morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. 19. člen ZOdv Odvetniški zbornici daje javno pooblastilo, da v soglasju s pravosodnim ministrom sprejme OT, ne daje pa ji pooblastila, da sama sprejema obvezne razlage OT, ki bi bile obvezne za sodišča in državne organe. Nadalje je OT kot podzakonski predpis v skladu s 154. členom Ustave treba objaviti v Uradnem listu, sicer ne velja. Omenjena obvezna razlaga, h kateri ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ki ni bila objavljena v Uradnem listu, ni OT, kakršno določa ZOdv v 19. členu. Zato je sodišča in državni ter drugi organi ne smejo uporabiti.2

13. Glede na navedeno je toženkina odločitev, da uporabi 1. točko tarifne številke 10 OT pravilna in zakonita. Sodišče drugih postavk ni presojalo, ker za tožnika niso sporne.

14. Zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ker dejansko stanje (katere storitve so bile opravljene), ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Glede na to, da je bila v obravnavani zadevi sporna razlaga predpisa, tudi ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem tožnika, saj je ta dokazni predlog za dokazovanje drugačne uporabe predpisa neprimeren. Tožnik je svoje naziranje v zvezi z razlago tega predpisa predpisa predstavil v tožbi.

15. Odločitev o stroških postopka temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerih trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Marijan Pavčnik, Teorija prava, prispevek k razumevanju prava, 5. pregledana in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2016, stran 382 2 Glej I Up 996/2005 z dne 14. 9. 2005, I Up 223/2017 z dne 12. 9. 2018, 72. člen ZDU-1

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia