Jedro

Iz obrazložitve, v kateri organ navaja, da se je "naknadno seznanil z okoliščinami, ki zahtevajo ponovno preverjanje izpolnjevanja materialnega kriterija" oziroma ki "porajajo dvom v upravičenost odobrene pravne pomoči", ne izhaja, da bi šlo v tem primeru za naknadno spremenjene okoliščine (povečanje tožnikovega premoženja).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 71/2016 z dne 15. 9. 2017 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) odločil, da tožniku z dnem 15. 9. 2017 preneha upravičenost do redne BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v zapuščinskem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod št. D 245/2015; da se odvetnica A.A. z istim dnem razreši izvajanja pravne pomoči po odločbi istega sodišča Bpp 71/2016 z dne 26. 7. 2016 ter da stroški postopka niso nastali.

2. V obrazložitvi navaja, da se je naknadno seznanil z okoliščinami o premoženjskem stanju, ki so porodile dvom v upravičenost odobrene BPP. V postopku odobritve je bilo ugotovljeno, da je tožnik solastnik do 1/2 na nepremičninah s parc. št. 150/22 in 150/33, k. o. ... Drug solastnik je tožnikov brat B.B., s katerim je v več sporih, med drugim tudi glede delitve navedenih nepremičnin, kar pa ni razlog za njihovo nevštevanje v materialni položaj prosilca.

3. Navaja, da je ob ponovni presoji ugotovil, da tožnik uporablja tudi pomožne prostore. Seznanjen je bil tudi z izvedeniškim mnenjem izvedenca gradbene stroke C.C., ki vsebuje določene relevantne podatke. Skladno s Pravilnikom o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (v nadaljevanju Pravilnik) pomožni prostori povečujejo uporabno površino. Celotna površina stanovanja, v katero je dodatno vštel še kopalnico oziroma shrambo, tri balkone in garažo (v izmeri 21 m2), sedaj znaša 98,98 m2. To pomeni, da za 8,98 m2 presega primerno velikost stanovanja za dve osebi in se v tem obsegu všteva v tožnikovo premoženje. Glede na različne vrednosti, ki izhajajo iz izvedeniškega mnenja (473,96 evrov/m2) in GURS (918,60 evrov/m2), in tožnikove ugovore o času izgradnje prizidka, je upošteval vrednost 300 evrov/m2, ki jo je navedel tožnik. Na podlagi tega je v tožnikovo premoženje dodatno vštel 2.694,00 evrov. Prištel je še vrednost zemljišča okrog hiše, ki za tožnikov solastniški delež znaša 17.088,00 evrov. Tožnikovo ocenjeno premoženje tako znaša 19.782,00 evrov in presega cenzus 13.862,88 evrov (48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka), veljaven ob odobritvi BPP. V zvezi s tožnikovimi navedbami o ženini invalidnosti, ki jih je navajal že ob podaji prošnje, je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za ti. izjemno BPP, saj tožnikovo premoženje (19.782,00 evrov) presega tudi mejo 60 zneskov minimalnega dohodka oziroma 17.328,60 evrov.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga laično tožbo. V njej navaja, da se od oddaje prošnje do izpodbijane odločbe glede lastništva hiše in parcel ni nič spremenilo. Ni mu jasno, zakaj je prišlo do nove presoje. Meni, da so bili k bivalnim prostorom neupravičeno prišteti trije balkoni, shramba in garaža. To so pomožni prostori, v katerih ni mogoče bivati. Trdi, da je pravilna letnica izgradnje prizidka 1985 in da okoliščina vrednost nepremičnine zniža za 11.000,00 evrov. Navaja, da glede uporabe prostorov in parcele prilaga dokazila o tem, koliko mu brat sploh dopušča uporabo, in trdi, da uporablja le 20 m2 od izračunanih 54 m2 zemljišča. Dodaja še, da je njegova žena 80 % invalid oziroma II. kategorije in ima številne zdravstvene težave, s katerimi so povezani visoki stroški, ki jih zdravstveno zavarovanje ne krije oziroma jih krije le delno.

5. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri tem, da se v uporabno površino stanovanja vštevajo tudi pomožni prostori in navaja, da so bili ti prostori pri vrednotenju upoštevani s faktorjem, določenim s Pravilnikom. Glede letnice izgradnje in s tem povezano nižjo vrednostjo nepremičnine navaja, da je v tem pogledu upoštevala vrednost, ki jo je zatrjeval tožnik. Trditev, da sprememba letnika niža vrednost gradnje za 11.000,00 evrov je novota. V odločbi se je opredelila tudi do vrednosti zemljišča okrog hiše in navedla kriterije, ki jih je upoštevala. Ker tožnik in njegov brat nista soglasna glede rabe zemljišča in ker v zvezi z rabo sproti prihaja do sprememb, je ustrezna uporaba kriterija zemljiškoknjižnih podatkov. Opredelila se je tudi do ti. izjemne BPP in ker tožnik kriterije za tovrstno BPP presega, ga ni pozivala k predložitvi dokazil. 6. Tožnik v dodatni vlogi z dne 8. 11. 2017 navaja, da podatki o vrednosti nepremičnine niso dokončni in da se v zvezi s tem vodi postopek vpisa etažne lastnine, da z nepremičnino ne more prosto razpolagati in da jo deloma jo zaseda, in sicer 60 % zemljišča. Vztraja, da je letnica izgradnje 1985. Trdi, da bosta ženo postala lastnika šele z zaključenim dedovanjem. Brez odvetnika nista v enakem položaju proti nasprotni stranki, ki jo zastopata kar dva odvetnika.

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožniku je bila z odločbo z dne 26. 7. 2016 odobrena redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje za tam navedeni zapuščinski postopek. Z izpodbijano odločbo pa je organ po ponovni presoji kriterijev za dodelitev BPP odločil, da z dnem izdaje odločbe (15. 9. 2017) tožniku preneha upravičenost do BPP.

9. Po presoji sodišča tožnik v tožbi utemeljeno ugovarja ponovnemu odločanju o njegovi upravičenosti do BPP. Organ namreč s sklicevanjem na prvi odstavek 41. člena in prvi odstavek 42. člena ZBPP ni utemeljil podlage za svoje postopanje.

10. V prvem odstavku 41. člena ZBPP je določeno splošno pravilo, po katerem mora prosilec pogoje za BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. Določba prvega odstavka 42. člena ZBPP, po kateri mora organ v primeru, ko izve za okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo, postopek začeti po uradni dolžnosti, pa v zvezi z navedeno določbo prvega odstavka 41. člena ZBPP ne pomeni, da organ lahko tak postopek začne kadarkoli, ko naknadno spozna, da niso bili izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP. Pooblastilo za ponovno odločanje o že dodeljeni BPP na podlagi navedenih določb ZBPP ima namreč samo v primerih, določenih v VII. poglavju zakona, to pa je, če je prišlo do naknadne (to je po izdaji odločbe) spremembe pravno relevantnih okoliščin ali pa če gre za neupravičeno prejeto BPP. Kdaj se BPP šteje za neupravičeno prejeto, določa prvi odstavek 43. člena ZBPP, in sicer če gre za prejeto pomoč, ki je bila dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona.

11. Iz obrazložitve, v kateri organ navaja, da se je "naknadno seznanil z okoliščinami, ki zahtevajo ponovno preverjanje izpolnjevanja materialnega kriterija" oziroma ki "porajajo dvom v upravičenost odobrene pravne pomoči", pa ne izhaja, da bi šlo v tem primeru za naknadno spremenjene okoliščine (povečanje tožnikovega premoženja). Prav tako iz navedenega ne izhaja, da bi organ tožnikovo ravnanje ocenil kot lažno prikazovanje ali zamolčanje podatkov.

12. Razlogov za postopanje organa po pooblastilih iz prvega odstavka 42. člena ZBPP ni mogoče razbrati niti iz obrazložitve o vrednosti tožnikovega premoženja. Organ sicer svojo odločitev o drugačnem premoženjskem stanju tožnika (ki ga sedaj oceni na 19.782,00 evrov) opira na ugotovitev, da tožnik uporablja tudi pomožne prostore (shrambo, tri balkone in garažo), v zvezi s čimer se v tožnikovo premoženje všteje presežek nad primernim stanovanjem v vrednosti 2.694,00 evrov, ter na vrednost zemljišča, na katerem ni stavbe (parc. št. 150/22 in 150/33 k. o. ...), ki glede na solastniški delež odpade na tožnika, znaša 17.088,00 evrov. Ugotovitev vrednosti zemljišča, ki je glede na svojo višino za odločitev bistvena, organ sedaj opira na cenitev, ki je bila izdelana za potrebe nepravdnega postopka delitve te nepremičnine, med tem ko jo je ob prvotnem odločanju (kot izhaja iz 8. točke obrazložitve odločbe z dne 26. 6. 2016) ugotavljal na podlagi vpogleda v podatke zemljiške knjige in javne evidence Geodetske uprave RS. Torej je v prvotnem postopku vrednost tega premoženja ugotavljal na podlagi podatkov, ki jih je sam pridobil. 13. Glede na povedano iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz postopek po uradni dolžnosti iz 42. člena ZBPP, organ pa za ponovno odločanje ne navede nobene druge pravne podlage po ZBPP ali Zakonu o splošnem upravnem postopku - ZUP, po katerem je skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP sicer dolžan postopati, če ZBPP ne določa drugače. 14. Zaradi navedene kršitve pravil upravnega postopka je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter skladno s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu v ponoven postopek. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi in odpravo odločbe kršitev pravil postopka, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.