Jedro

Pravni termin, da se "...predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika..." zavrne, se v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ nanaša na dejanski stan, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je tako odločalo o nečem drugem, kot je bilo predlagano.

Izrek

I. Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika (I. točka izreka) in zavrnilo predlog upnika za povračilo priglašenih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik po pooblaščencu iz pritožbenega razloga bistvene kršitve pravil postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanje po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sklep izpodbija v celoti in v pritožbi navaja, da se je sodišče prve stopnje pri odločanju o njegovem predlogu oprlo zgolj na trditveno podlago, ki jo je navedel dolžničin delodajalec, slednji pa svojih trditev ni v ničemer izkazal, oziroma da sodišče prve stopnje bistvenih vprašanj sploh ni presojalo, ampak je pri svoji odločitvi povzelo zgolj navedbe dolžničinega delodajalca, ki sploh niso izkazane. Zaradi tega ima napadeni sklep takšne pomanjkljivosti, da se ne more preizkusiti. Izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in samo odloči v zadevi. Ob tem priglaša še stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je že ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ugotovilo procesno kršitev, ki je take narave, da že sama zase pomeni razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve.

5. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa v 2. točki najprej obrazložilo, da je upnik po pooblaščencu z vlogo z dne 9. 11. 2020 predlagal sodišču, naj v skladu s 134. členom ZIZ naloži dolžnikovemu dolžniku poravnavo vseh zneskov, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Medtem pa je v I. točki izreka sklenilo, da se ″...predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika... zavrne″. Ta pravni termin se v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ nanaša na dejanski stan, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je tako odločalo o nečem drugem, kot je bilo predlagano. Zaradi navedenega je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 365. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, saj so razlogi o odločilnih dejstvih izpodbijanega sklepa v tem delu med seboj v nasprotju, prav tako pa tudi izrek nasprotuje razlogom sklepa, kar vse onemogoča njegovo objektivno presojo.

6. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločilo kljub temu, da iz spisa izhaja, da sodišče prve stopnje dolžnikovemu dolžniku oziroma dolžničinem delodajalcu ni vročilo pritožbe upnika v odgovor,1 zaradi česar je bila kršena določba četrtega odstavka 9. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje se celoti zaveda pomena pravice do izjave v postopku s pravnimi sredstvi kot enega izmed bistvenih elementov pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Vendar je sodišče druge stopnje ocenilo, da v tovrstnem primeru – ko je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, da je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo že po uradni dolžnosti; ko sodišče druge stopnje zaradi tega pritožbe upnika v bistvu niti ni vsebinsko presojalo in ko sodišče druge stopnje ni meritorno odločilo o zadevi – ni poseglo v položaj dolžnikovega dolžnika oziroma s takšno odločitvijo ni kršena njegova pravica do izjave.

8. Poleg tega sodišče druge stopnje še pripominja, da naj sodišče prve stopnje pred ponovnim odločanjem o upnikovem predlogu preveri še njegovo popolnost in po potrebi upnika, skladno s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pozove na dopolnitev predloga. Predlog je namreč potrebno presojati enako kot predlog za izvršbo v skladu s 40. členom ZIZ.2

9. V novem postopku naj torej sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj podanih napotkov ponovno odloči o upnikovem predlogu in ga po potrebi pozove na dopolnitev predloga, tako da bo ta popoln in sposoben za obravnavo glede na to, da gre za predlog po 134. členu ZIZ in mora predlog vsebovati vse potrebne sestavine, torej mora biti popoln in vsebovati konkretiziran predlog sklepa.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Čeprav mu je bil vročen izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. 2 Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št.: II Ip 4686/2013 z dne 23. 10. 2013, sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št.: III Ip 2398/2013 z dne 19. 7. 2013, sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št.: I Ip 685/2019 z dne 29. 5. 2019 ali sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1259/2020 z dne 14. 10. 2020.