4. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž. in družbe B. B., d.o.o., Z., ki jo v tem postopku zastopa A. A., v.d. direktorja, na seji senata dne 12. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1979/2003 z dne 7. 9. 2004 se zavrže.

2.Ustavna pritožba družbe B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1979/2003 z dne 7. 9. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

V postopku za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje zavrglo predlog, ki ga je A. A. vložil v imenu družbe B. B. Sodišče je ugotovilo, da A. A. ni zakoniti zastopnik pravne osebe, ki je bila stranka postopka. Sodišče druge stopnje je pritožbo pritožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V ustavni pritožbi pritožnika opisujeta dogodke v družbi B. B. od leta 1994 dalje ter številne nezakonitosti, do katerih naj bi prišlo v zvezi s stečajnim postopkom in postopkom prisilne poravnave. Nezakonita naj bi bila prenehanja delovnih razmerij in imenovanja zastopnikov družbe s strani stečajnega upravitelja. Pritožnika navajata, da je nezakonito ravnalo tudi sodišče v registrskem postopku, ki že leta 1996 ni hotelo izpeljati postopka po predlogu za vpis zastopnika, ki ga je imenovala zakonita skupščina družbe. Nepravilnosti v družbi naj bi se nadaljevale z nezakonitim lastninjenjem in prisvojitvijo družbe. Menita, da so vsi vpisi v sodni register nični in da gre še vedno za podjetje z družbeno lastnino, ki naj bi ga kot zakoniti zastopnik zastopal prvi pritožnik. Navajata, da je treba upoštevati, da je vpis zakonitega zastopnika v sodni register le deklaratorne narave in da je možno, da pravi zastopnik družbe ni tisti, ki je kot tak vpisan v sodni register. Zatrjujeta kršitev 14., 15., 16., 22., 23., 25., 26. in 33. člena Ustave.

B.

2.Ustavna pritožba, ki jo A. A. vlaga v svojem imenu, ni dovoljena, saj pritožnik ni bil stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodna odločba. Kot stranka je bila v postopku za izdajo začasne odredbe navedena družba B. B., ki naj bi jo A. A. le zastopal. V takšnem položaju je tudi zgolj omenjena družba upravičena vložiti ustavno pritožbo. Ustavno pritožbo A. A. je zato treba zavreči.

3.Ustavna pritožba družbe B. B. je dovoljena. Enako, kot je to veljalo za sodišče druge stopnje v postopku pritožbe, mora tudi Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe šteti, da omenjeno družbo veljavno zastopa A. A. – ne zato, ker bi ugotovilo, da je A. A. pravi zakoniti zastopnik omenjene družbe, pač pa zato, ker sicer vsebinski preizkus, ali je z odločitvijo sodišča, da omenjena oseba ni zakoniti zastopnik pritožnice, prišlo do kršitve ustavnih pravic, ne bi bil mogoč. Ker je iz obravnavane ustavne pritožbe razvidno, da A. A. napačno razume pomen predhodnih odločitev Ustavnega sodišča v podobnih zadevah (npr. sklep Ustavnega sodišča št. Up-337/03 z dne 17. 11. 2004) ni odveč poudariti, da vsebinska obravnava te ustavne pritožbe ne pomeni, da Ustavno sodišče omenjeno osebo šteje za zakonitega zastopnika družbe.

4.Neutemeljeno je pričakovanje pritožnice, da bo v tej zadevi Ustavno sodišče lahko presojalo njene navedbe, ki se nanašajo na druge sodne postopke (postopek prisilne poravnave, stečajni postopek, drugi registrski postopki, vključno z postopkom vpisa v zvezi z lastninskim preoblikovanjem) in okoliščine v zvezi s temi postopki. Če je pritožnica menila, da je v teh postopkih prišlo do nezakonitosti, bi morala uporabiti pravna sredstva, ki jih je imela tedaj na voljo. Če jih je uporabila, pa z njimi ni uspela, ne more v tem postopku pričakovati odločitev, ki bi bile neskladne z odločitvami v zadevah, v katerih je že pravnomočno odločeno. Pritožnica (in tudi njen domnevni zakoniti zastopnik v svojem imenu) je imela možnost uporabiti sredstva za sodno varstvo glede domnevno ničnih vpisov v sodni register, glede prenehanja delovnih razmerij in glede lastninskega preoblikovanja. Ni pa mogoče v tej zadevi ponovno odpirati vprašanj, ki se nanašajo na sodne postopke, ki so se pravnomočno končali že precej pred tem – nazadnje s pravnomočnostjo sklepov glede vpisov v sodni register v zvezi z lastninskim preoblikovanjem iz leta 1998. Presoja Ustavnega sodišča se mora zato, tako kot že prej presoja sodišč, ki sta odločali v postopku za izdajo začasne odredbe, omejiti le na vprašanja, ki so bistvena za odločitev v tej zadevi. Zelo obširnih navedb ustavne pritožbe, ki za odločitev očitno niso bistvene, Ustavnemu sodišču ni treba povzemati in nanje ni treba odgovarjati.

5.Z odločitvijo sodišč, da se zavrže predlog, ki ga je A. A. vložil v imenu pritožnice, niso bile kršene ustavne pravice pritožnice, na katere se sklicuje v ustavni pritožbi. Pritožnica ima sicer načelno prav, ko navaja, da so vpisi zastopnikov v sodni register deklaratorne narave in da gre pri vpisu zakonitega zastopnika le za izpodbojno domnevo o tem, da je vpisana oseba res zakoniti zastopnik družbe. Vendar ni v nasprotju z zatrjevanimi ustavnimi pravicami stališče, ki smiselno sledi iz izpodbijanih sodnih odločb, da se to nanaša le na primere, ko naknadno, po vpisu v sodni register, pride do sprememb v položaju zakonitega zastopnika (skupščina npr. zakonitega zastopnika razreši). V takšnem primeru je res možno, da bo v primeru, če tretja oseba ve za razrešitev, morala upoštevati, da dotedanji zastopnik ni več zakoniti zastopnik družbe. Enake logike pa ni mogoče uporabiti v položaju, kakršen je v obravnavani zadevi. Pritožnica namreč ne navaja, da je naknadno, po vpisu v sodni register, prišlo do sprememb glede zakonitega zastopnika, pač pa želi uveljaviti, da že v času vpisa v sodni register ta vpis ni bil veljaven, da je torej neupošteven in da je pravi zakoniti zastopnik družbe nekdo drug. V takšnem primeru pa je edina smiselna razlaga, da bi pritožniki morali (v predvidenih rokih) uporabiti pravna sredstva (pritožbo, tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa…), ki jih omogoča Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 in nasl. – ZSR).

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger