Jedro

Če dolžnik ne vloži sam predloga za začetek postopka osebnega stečaja, je v primeru, če predlaga stečaj njegov upnik, praviloma interes dolžnika, da predlogu nasprotuje. V tem smislu je tudi pritožba, ki jo je za dolžnika vložil skrbnik za poseben primer, dovoljena.

Sodišče prve stopnje bi moralo po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka pretehtati, ali je v korist ali v škodo dolžnika, da je zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja že vložil pravočasen ugovor, česar ni storilo oziroma tega v razlogih sklepa ni obrazložilo. Dejstvo pa je, da je dolžniku v korist, če predlogu pravočasno ugovarja, ker si s tem zagotovi sodelovanje v kontradiktornem postopku in s tem možnost, da je slišan. Sicer pa mora sodišče o vsaki vlogi stranke odločiti.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep v zvezi s sklepom o razrešitvi upravitelja in imenovanju upravitelja z dne 16. 9. 2015 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A., rojen ..., stanujoč ... (1. točka izreka), za upravitelja je imenovalo B. B. in ugotovilo, da ta opravlja naloge in pristojnosti upravitelja kot B. B. s. p. (2. in 3. točka izreka). S sklepom o razrešitvi upravitelja in imenovanju novega upravitelja St 4386/2014 z dne 16. 9. 2015 je B. B. razrešilo in za novega upravitelja imenovalo C. C., ki opravlja naloge upravitelja v pravno organizacijski obliki V. d. o. o. 2. Zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja se je dolžnik pritožil in sicer je vložil dve pravočasni pritožbi, eno po pooblaščencu Odvetniški pisarni X. in odvetniki, in eno po D. D., ki ga je center za socialno delo po uradni dolžnosti na podlagi 10.b člena v povezavi z 211. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih z odločbo z dne 9. 4. 2015 imenoval za skrbnika za poseben primer zastopanja dolžnika A. A. v postopku osebnega stečaja pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki se vodi pod opravilno številko St 4386/2014. K pritožbi, ki jo je vložil pooblaščenec, je priložil navedeno odločbo o imenovanju D. D. za skrbnika za poseben primer A. A. v postopku osebnega stečaja, pooblastilo za zastopanje dolžnika, ki mu ga je dal D. D. kot skrbnik za poseben primer in izjavo istega, da odobrava vsa pravdna dejanja Odvetniške pisarne X. in odvetniki v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, še posebej Ugovor dolžnika zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka z dne 24. 10. 2014 s prilogami in prvo pripravljalno vlogo z dne 23. 1. 2015. V obeh pritožbah je dolžnik uveljavljal bistvene kršitve določb postopka, zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Od predlagatelja je zahteval povrnitev stroškov postopka.

3. Predlagatelj je na pritožbi odgovoril s predlogom, da naj sodišče druge stopnje obe pritožbi zavrže, oziroma ju kot neutemeljeni zavrne ter sklep o začetku stečajnega postopka potrdi, dolžniku pa naloži v plačilo nastale stroške upnika kot strošek postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

4. Obe pritožbi dolžnika sta pravočasni, dovoljeni in utemeljeni.

5. V obravnavani zadevi je A. A. kot dolžnik, proti kateremu je upnik vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, stranka predhodnega postopka zaradi insolventnosti (2. točka 55. člena ZFPPIPP). V predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti. Zoper sklep, s katerim odloči, da se nad dolžnikom začne postopek osebnega stečaja, ima dolžnik kot stranka postopka pravico vložiti pritožbo (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Dolžnik je polnoletna fizična oseba. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi mu bila odvzeta poslovna sposobnost, niti, da je sodišče prve stopnje odločilo, da dolžnik ni procesno sposoben, pač pa le, da mu je center za socialno delo na podlagi obvestila sodišča (zaradi suma oziroma dvoma o neobstoju procesne sposobnosti) postavil skrbnika za poseben primer po 211. členu ZZZDR(1). Iz obrazložitve navedene odločbe centra za socialno delo izhaja, da dolžnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ni več sposoben skrbeti za svoje pravice, koristi in interese; skrbnik za poseben primer pa mu je postavljen zaradi ustrezne zagotovitve zastopanja v postopku osebnega stečaja v zadevi St 5386/2014. Če dolžnik ne vloži sam predloga za začetek postopka osebnega stečaja, je v primeru, če predlaga stečaj njegov upnik, praviloma interes dolžnika, da predlogu nasprotuje. V tem smislu je tudi pritožba, ki jo je za dolžnika vložil skrbnik za poseben primer, dovoljena. Glede pritožbe, ki jo je vložil pooblaščenec, ki je odvetnik, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je k pritožbi priložil pooblastilo za zastopanje dolžnika, ki mu ga je dal dolžnikov skrbnik za poseben primer, zato je tudi navedena pritožba dovoljena. Drugačne pritožbene trditve ne držijo. Tudi, če bi pritožbo vložil in podpisal sam dolžnik, pritožbeno sodišče v konkretnem primeru glede na stanje tega spisa ne bi smelo dolžniku odreči pravice do pritožbe zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja: - da je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. njegov upnik S. d. d. - v stečaju (predlog z dne 15. 9. 2014); - da je najprej center za socialno delo z odločbo z dne 9. 4. 2015 postavil dolžniku skrbnika za poseben primer, ker ni več sposoben skrbeti za svoje pravice, koristi in interese; - da je sodišče dolžnikovemu skrbniku vročalo poziv z opozorilom, da se izreče o upnikovem predlogu in - da skrbnik v roku 15 dni ni niti ugovarjal, da dolžnik ni insolventen ali da terjatev ne obstaja.

Na podlagi domneve, da je dolžnik insolventen, je odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

7. Dolžnik, zoper katerega je upnik predlagal začetek stečajnega postopka, je fizična oseba, zato se za postopek uporabljajo pravila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o postopku osebnega stečaja (381. člen do 413. člen). Pravila, ki so določena za stečajni postopek nad pravno osebo, se v postopku osebnega stečaja uporabljajo smiselno (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP), če ni uporaba določenih določb zakona izrecno izključena v drugem odstavku 383. člena ZFPPIPP. Kako se določene določbe zakona smiselno uporabljajo, je predpisano v tretjem, četrtem(2) in petem odstavku 383. člena ZFPPIPP).

8. V konkretnem primeru je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom njegov upnik. Ob smiselni uporabi 234. in 235. člena ZFPPIPP v osebnem stečaju, se tudi v postopku osebnega stečaja postopek razlikuje v primeru, če vloži predlog dolžnik od postopka, če vloži predlog upnik. V primeru, če vloži predlog za začetek stečajnega postopka upnik, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, mora sodišče dolžniku v treh delovnih dneh po prejemu vročiti predlog in ga opozoriti na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 235. člena), torej da bo v primeru, če bo dolžnik soglašal z upnikovim predlogom ali pa, če v 15 dneh ne bo vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, veljalo, da je insolventen. Če dolžnik v roku iz poziva predlogu za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, mora sodišče razpisati narok za začetek stečajnega postopka (drugi odstavek 239. člena ZFPPIPP), na katerem izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen (peti odstavek 239. člena ZFPPIPP).

9. Pritožnik zatrjuje, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik zoper upnikov predlog ni ugovarjal. Trdi, da je zoper upnikov predlog, ki mu je bil pravilno vročen v skladu z določbo prvega odstavka 235. člena ZFPPIPP, v zakonskem roku vložil ugovor, v katerem je nasprotoval upnikovi terjatvi in zatrjeval, da ni insolventen, ki pa ga je sodišče prve stopnje spregledalo, čeprav bi ga moralo upoštevati. Dolžnikov skrbnik za poseben primer, ki mu je sodišče prve stopnje prav tako poslalo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka v izjavo, temu ni ugovarjal, ker je zoper predlog vložil ugovor že dolžnikov pooblaščenec, sodišče pa ga ni obvestilo o tem, da naj bi ugovor zavrglo ali da naj bi razveljavilo dejanja dolžnikovega pooblaščenca. Sodišču očita bistveno kršitev določb postopka, ker ni upoštevalo ugovora, ki ga je dolžnik pravočasno vložil zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka, s čimer je dolžniku odvzelo pravico do obravnavanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Iz podatkov spisa dejansko izhaja, da je dolžnik zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka vložil pravočasen ugovor z dne 24. 10. 2014. Ugovor je vložil za dolžnika pooblaščenec, ki je odvetnik. V skladu z določbo četrtega odstavka 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba priložiti pooblastila. S sklepom St 4386/2014 z dne 14. 11. 2014 je sodišče prve stopnje postopek prekinilo, s sklepom St 4386/2014 z dne 6. 7. 2015 pa je odločilo, da se postopek, ki je bil prekinjen od 24. 11. 2014 nadaljuje. Ugovor je bil vložen pred prekinitvijo postopka in v delu, v katerem je nasprotoval predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, v korist dolžnika. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dolžnikovega ugovora prezreti, oziroma postopati tako kot da ugovor sploh ne bi bil vložen. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo navaja, da ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo iz razlogov, ki jih je navedlo v sklepu o prekinitvi postopka, kar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, predmet te pritožbe pa ne more biti presoja razlogov za prekinitev postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka pretehtati, ali je v korist ali v škodo dolžnika, da je zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja že vložil pravočasen ugovor, česar ni storilo oziroma tega v razlogih sklepa ni obrazložilo. Dejstvo pa je, da je dolžniku v korist, če predlogu pravočasno ugovarja, ker si s tem zagotovi sodelovanje v kontradiktornem postopku in s tem možnost, da je slišan. Sicer pa mora sodišče o vsaki vlogi stranke odločiti. Ker ugovora z dne 24. 10. 2014 ni zavrglo, pritožbeno sodišče sprejema kot utemeljeno pritožbeno stališče, da skrbnik na ponoven poziv ni odgovoril le zato, ker se je zanesel na že vložen ugovor in pripravljalno vlogo, ki ju je vložil v spis odvetnik. Drugačno stališče, ki ga zastopa predlagatelj, v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker je skrbnik za poseben primer očitno vedel, da je bil ugovor vložen, ni pa mogel vedeti, da ga sodišče prve stopnje ne bo upoštevalo.

11. S tem se izkaže, da je pritožba utemeljena. Dolžnik je po oceni pritožbenega sodišča uspel uveljaviti pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker sodišče prve stopnje ni obravnavalo njegovih navedb in dokazov iz ugovora z dne 24. 11. 2014, s katerimi je nasprotoval legitimaciji predlagatelja in zatrjevani insolventnosti. Posledično pa je podana tudi bistvena kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker je sodišče prve stopnje o začetku stečajnega postopka odločilo zunaj naroka, čeprav bi glede na dejstvo, da je dolžnik po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka temu pravočasno ugovarjal, moralo v skladu z določbo drugega odstavka 239. člena ZFPPIPP razpisati in opraviti narok za začetek postopka osebnega stečaja zoper dolžnika.

12. Ker navedenih kršitev določb postopka pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, je utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V primeru razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, se razveljavi tudi sklep o imenovanju upravitelja, ki je vsebovan v sklepu o začetku stečajnega postopka. Zaradi razrešitve upravitelja, ki je bil imenovan v sklepu o začetku postopka osebnega stečaja in imenovanja drugega upravitelja v sklepu z dne 16. 9. 2015, je bilo posledično treba razveljaviti tudi ta sklep.

13. Odločitev o pritožbenih stroških, za katere je dolžnik zahteval, da mu jih povrne upnik, je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Op. št. (1): Glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, A. Galič,1. knjiga, stran 336. Op. št. (2): V postopku osebnega stečaja se prvi odstavek 239. člena tega zakona smiselno uporablja tako, da mora sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje (četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP).