Jedro

Sodišče mora na podlagi upraviteljevih poročil nadzorovati, ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka. Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom o spremembi načrta poteka stečajnega postopka odločilo, da se načrt poteka stečajnega postopka spremeni tako, kot je navedeno v predlogu spremembe načrta poteka stečajnega postopka upraviteljice z dne 29. 11. 2021 (p. d. 585), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen hkrati s tem sklepom.

2. Zoper sklep se je laično pritožil dolžnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka zavrne.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upraviteljica dne 29. 11. 2021 predlagala spremembo načrta poteka stečajnega postopka in v predlogu pojasnila, da je to nujno zaradi dolgotrajnosti postopka unovčenja premoženja in trajajočih sodnih postopkov, pri čemer ocenjuje, da bo stečaj zaključen aprila 2025. Ker predlog upraviteljice upošteva čas, ki je običajno potreben za unovčenje posameznih vrst premoženja, vzroki, ki jih navaja upraviteljica v predlogu in zaradi katerih dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja dolžnika upraviteljica ni mogla opraviti v rokih, določenih v osnovnem načrtu poteka stečajnega postopka, pa ne izvirajo s področja upraviteljice, je sodišče prve stopnje predlogu upraviteljice sledilo in spremembo načrta poteka stečajnega postopka dovolilo.

6. Taka odločitev je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in je dolžnik z razlogi, ki jih navaja v pritožbi, ne more izpodbiti. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da okoliščine, ki jih upraviteljica navaja kot razlog za podajo predloga za spremembo načrta poteka stečajnega postopka, ne izvirajo z njenega področja in so takšne, da opravičujejo spremembo načrta poteka stečajnega postopka, zato je pritožba neutemeljena.

7. Namen določitve načrta poteka stečajnega postopka, ki ga določi sodišče na predlog upravitelja (upravitelj mora predlog načrta poteka stečajnega postopka podati že v otvoritvenem poročilu; 2. točka drugega odstavka 294. člena ZFPPIPP), je v tem, da se spremlja potek unovčevanja stečajne mase. Prav zaradi tega mora načrt za vsako vrsto premoženja, ki sestavlja stečajno maso, vključevati: 1. opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja, in 2. roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti (drugi odstavek 321. člena ZFPPIPP). Upravitelj mora dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase opravljati v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, in o tem poročati sodišču s svojimi rednimi (trimesečnimi) poročili (primerjaj 1. in 2. točko 295. člena ZFPPIPP). Sodišče mora na podlagi upraviteljevih poročil nadzorovati, ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka (primerjaj prvo alinejo 6. točke 295. člena ZFPPIPP). Če se kasneje v stečajnem postopku pokaže, da zaradi zunanjih vzrokov, ki ne izvirajo iz sfere upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja ustrezno spremeni načrt poteka stečajnega postopka (tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP).

8. Upraviteljica je v predlogu spremembe načrta z dne 26. 11. 2021 (p. d. 585), ki mu je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa sledilo, navedla, da je sodišče sklep o načrtu poteka predmetnega postopka izdalo že 20. 8. 2014, od tedaj pa je prišlo do nekaterih sprememb v časovnici postopka, na katere nima vpliva, zato je predlagala spremembo načrta poteka stečajnega postopka. Nadalje je upraviteljica med drugim navedla tudi, da je v več svojih izrednih in rednih poročilih poročala o težavah, ki nastajajo z unovčenjem nepremičnin v lasti dolžnika, zato je prodaja premoženja dolžnika z vidika stečajne mase problematična, saj nastajajo stroški v zvezi z vzdrževanjem nepremičnin in davki, medtem ko sredstev za poplačilo upnikov ni. Iz zadnjega rednega poročila upraviteljice z dne 29. 10. 2021 (v nadaljevanju Redno poročilo; p. d. 580) tako izhaja, da je bilo opravljenih več aktivnosti v zvezi z unovčevanjem nepremičnega premoženja, kamor sodijo nepremičnine a) k. o. X parc. št. 86/1, 86/2, 86/3 in 87, vse last dolžnika do ½, b) k. o. X parc. št. 224/1, 224/30, 224/31, 224/32 in 224/33, vse last dolžnika do ½, in c) k. o. X stavba 000, del stavbe 111, 37, 115, 38 in 119, vse last dolžnika do ½. Iz Rednega poročila (in tudi drugih podatkov v spisu) nadalje izhaja, da so se vse te nepremičnine že skušale prodati.1 Sklepi o prodaji so bili razveljavljeni.2 Neunovčeno stečajno maso predstavlja še drugo premoženje, in sicer d) nepremičnine k. o. X parc. št. 224/1, last dolžnika skupaj do 16155/32310, k. o. X parc. št. 83/3, 83/5 in 83/7, vse v lasti dolžnika do celote, ter k. o. X parc. št. 200/0, 226/2 in 226/3, vse v lasti dolžnika do ½, e) 10 rednih delnic družbe A. d. d., f) 80% poslovni delež v družbi B. d. o. o. - v stečaju ter g) terjatve in izločitvena pravica prijavljene v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. (ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod St 000/2019). Poleg tega iz 6. točke Rednega poročila izhaja tudi, da so odprti še trije sodni postopki, in sicer pred Okrajnim sodiščem v Mariboru N 146/2016 in N 169/2018 ter pred Okrožnim sodiščem v Mariboru II P 936/2018, ki še niso končani. Iz poročila odvetnika, ki je priloženo Rednemu poročilu, prav tako pa tudi odgovoru na pritožbo (p. d. 604) izhaja, da je dolžnik v nepravdnih postopkih nasprotni udeleženec, v pravdnem postopku pa tožena stranka ter da postopki še niso končani.

9. Upraviteljica se je v svojem predlogu sklicevala med drugim tudi na svoja redna poročila. V Rednem poročilu je podan podroben opis poslov in dejanj, ki jih opravlja upraviteljica, aktivnosti, ki jih izvaja v zvezi z unovčevanjem premoženja ter razlogi za zastoje v sodnih postopkih. S tem je mogoče ugotoviti vse okoliščine, ki so privedli do izdaje izpodbijanega sklepa, zato pritožbena graja o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni utemeljena. Poleg tega je bil sklep o določitvi načrta poteka stečajnega postopka St 000/2012 v tem stečajnem postopku izdan 20. 8. 2014 (p. d. 136) na podlagi prvotnega predloga določitve načrta, ki pa ni vseboval vseh opisov vrste pravnih poslov in drugih dejanj, potrebnih v zvezi z unovčenjem premoženja, ki sestavlja stečajno maso, s tem pa tudi ne rokov, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. Poleg tega tudi ni predvidel roka za končanje postopka, saj (še) ni bil predlagan odpust obveznosti. Izpodbijana odločitev, s katero je sodišče prve stopnje sledilo predlogu upraviteljice za spremembo načrta (p. d. 585) je zato tudi iz tega razloga pravilna (dolžnik odpusta obveznosti ni predlagal), saj se s tem določa rok za unovčenje nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika (do 31. 12. 2024), rok za unovčenje terjatev in ločitvenih pravic od dolžnika A. A. (do 31. 12. 2023), rok za razrešitev odprtih sodnih postopkov (do 31. 12. 2023), rok za končno razdelitev (do 31. 3. 2025) in rok za zaključna dela in končno poročilo (april 2025).

10. Dolžnik v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o spremembi načrta spregledalo tri pravnomočno končane sodne postopke v korist dolžnika, saj ni vpogledalo v pravnomočno končane sodbe VSM I Cpg 290/2019, VSM I Cpg 172/2021 in VSL II P 140/2019, svojo odločitev pa je oprlo na dva nepravdna postopka N 146/2016 in N 169/2018, v katerih pa je dolžnik kot predhodni nasprotni udeleženec izgubil položaj stranke, saj ni več solastnik in s tem mejaš zemljišč parc. št. 83/2, 83/8, in 83/14. V zvezi s sodbo VSM I Cpg 290/2019 navaja še, da so zemljišča 83/2, 83/8 in 83/14, ki so predmet tudi nepravdnih postopkov, vrnjena A. A. in je že kot lastnik vpisan v zemljiški knjigi, zato potek dveh nepravdnih postopkov v ničemer ni vezan na nepremičnine, ki so v lasti dolžnika, saj dolžnik v nepravdnih postopkih ni več nasprotni udeleženec. Zaradi nepravdnih postopkov po stališču pritožnika zato ni potrebno podaljšati stečajnega postopka, prav tako ne zaradi že končanih pravdnih postopkov.

11. Sodne odločbe, na katere se dolžnik sklicuje v svoji pritožbi, na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vplivajo, zato se sodišče prve stopnje do njih pravilno ni opredeljevalo.

12. Pritožnik sam navaja, da se sodna odločba VSM I Cpg 290/2019 nanaša le na zemljišča k. o. X parc. št. 83/2, 83/8 in 83/14. Glede na Redno poročilo predstavlja od teh nepremičnin stečajno maso le nepremičnina parc. št. 83/2, ostali dve nepremičnini pa ne. Pritožnik ni pojasnil, na kakšen način naj bi taka sodna odločba vplivala na preostale nepremičnine in drugo premoženje, ki sestavlja stečajno maso (prim. 7. tč. te obrazložitve) oziroma na to, da ni več udeleženec nepravdnih postopkov, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Mariboru (N 146/2016 in N 169/2018). Pri tem se sodišče druge stopnje strinja s pojasnilom upraviteljice v odgovoru na pritožbo, da je ne glede na odločitev Višjega sodišča v Mariboru v zadevi I Cpg 290/2009, dolžnik še vedno lastnik stanovanj in garaž,3 zato ima tako kot vsi ostali lastniki večstanovanjske stavbe (ID X-000) položaj udeleženca v obeh nepravdnih postopkih, ki sta navedena v poročilih upraviteljice. Kot izhaja iz več vlog upraviteljice v tem postopku (npr. p. d. 527), se nepravdni postopek N 169/2018 vodi zaradi ureditve nujne poti dostopa k tej stavbi, nepravdni postopek N 146/2016 pa zaradi ureditve meje po 47. členu SPZ med splošnim skupnim delom stavbe 4 (tj. parc. št 83/17) in sosednjo nepremičnino (parc. št. 83/14).

13. Sodna odločba VSM I Cpg 172/20214 se nanaša le na ugotovitev neobstoja zavarovane terjatve v višini 376.388,02 EUR in ločitvene pravice upnika Banke AG (v nadaljevanju Banke) do dolžnika na nepremičninah ID znak X-000-111, X-000-115, X-000-119, X-000-37 in X-000-38, last dolžnika do ½. Pri tem iz podatkov spisa izhaja, da je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 1119/2015 z dne 20. 3. 2017 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 243/2017 z dne 30. 11. 2017 ter sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 63/2018 z dne 16. 6. 2020 ugotovljena ločitvena pravica upnika Banke na nepremičninah, last dolžnika do ½, vpisana v zemljiško knjigo z ID znaki: X-000-111, X-000-115, X-000-119, X-000-37 in X-000-38, v zavarovanje denarne terjatve v znesku 4.602.041,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2014 dalje do plačila. Glede na navedeno sodna odločba I Cpg 172/2021 na spremembo načrta poteka stečajnega postopka ne more vplivati, saj predstavljajo nepremičnine z ID znaki: X-000-111, X-000-115, X-000-119, X-000-37 in X-000-38, last dolžnika do ½, premoženje, ki tvori posebno stečajno maso za poplačilo ločitvenega upnika. Na podlagi navedenega je neutemeljena tudi pritožbena trditev, da so vsi upniki poplačani. Vsekakor ni poplačan zgoraj navedeni ločitveni upnik, poleg tega pa dolžnik tudi ni podal konkretiziranih trditev v zvezi s poplačilom _vseh5_ ostalih upnikov.

14. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da gre pri zatrjevani sodni odločbi VSL II P 140/2019, za sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 140/2019 z dne 1. 10. 2019, o pritožbi zoper katero je odločalo Višje sodišče v Ljubljani s sodbo III Cp 713/2020 z dne 27. 5. 2020. Predmet pravdnega postopka je bilo odločanje o zahtevku dolžnika zoper A. A. in C. C. v zvezi z izpodbijanjem pravnega dejanja stečajnega dolžnika, in sicer preužitkarske pogodbe z dne 28. 12. 2012,6 ki pa se nanaša le na nepremičnine ID znak X-000-116, X-000-39 in X-000-33, last dolžnika do ½. Z zahtevkom dolžnik v navedenem pravdnem postopku ni uspel, vendar nepremičnine, ki so bile predmet preužitkarske pogodbe, kot navaja upraviteljica v Rednem poročilu, niti ne predstavljajo stečajne mase. Dejstva, ki se nanašajo na te nepremičnine (in s tem tudi navedena sodna odločba), na načrt poteka stečajnega postopka zato ne vplivajo.

15. Pri tem pa so neutemeljene tudi pritožbene trditve o tem, da je glede na odločitev VSL III Cp 713/2020 sedaj odločeno, da bo ugodeno tudi dolžniku v zadevi II P 936/2012 oziroma pravilno II P 936/2018, zaradi česar po navedbah pritožnika ni potrebno podaljševati tega stečajnega postopka za dobra tri leta,7 saj sodna odločitev v enem postopku sama po sebi še ne pomeni enake odločitve tudi v drugem sodnem postopku.

16. Dolžnik v pritožbi nadalje navaja, da je bil v zvezi z nepremičninami ID X-000-111, ID X-000-115, ID X-000-119, ID X-000-37 in ID X-000-38 že izdan sklep o prodaji, da se je prodaja tega premoženja že začela in da bi zato sodišče upraviteljico moralo pozvati, da poda zadržke glede prodaje tega premoženja, ki jih mora še odpraviti in rok izvedbe prodaje. Kot je pritožbeno sodišče že navedlo (glej opombo 2, zgoraj), iz podatkov spisa izhaja, da je bil sklep o prodaji teh nepremičnin s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 23/2022 z dne 9. 2. 2022, razveljavljen. Pritožbene trditve, s katerimi skuša dolžnik nasprotovati spremembi poteka načrta stečajnega postopka iz razloga, ker se to premoženje že prodaja, zato niso utemeljene. Glede na razveljavitev sklepa o prodaji pa na morebitno skrajšanje rokov v načrtu tudi ne morejo vplivati.

17. Prav tako so neutemeljene pritožbene trditve, da je sodišče druge stopnje, ko je razveljavilo sklep o prodaji z dne 11. 8. 2021 za kmetijska zemljišča,8 pritrdilo dolžniku in A. A., da se v izogib stroškom na več dražbah prisluhne nameri ločitvenega upnika, da prevzame vsa kmetijska zemljišča, s čimer bo ločitveni upnik v celoti poplačan v St 000/2012. Višje sodišče v Ljubljani je namreč v sklepu Cst 403/2021 z dne 27. 10. 2021 (p. d. 578) odločilo le, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru sklepa o prodaji z dne 11. 8. 2021 odločiti tudi, koliko ponovljenih dražb dovoljuje, prav tako pa bi se glede na višino izklicne cene in trajanje postopka prodaje moralo opredeliti do vprašanja, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji za ponudbo ločitvenemu upniku, da navedeno premoženje prevzame v poplačilo svoje terjatve, ki jo ima zavarovano z ločitveno pravico ter da o tem, da upravitelj, ki je imenovan v postopku osebnega stečaja nad ločitvenim upnikom (ločitveni upnik je A. A., ki je prav tako v osebnem stečaju), premoženja ne bi prevzel, sodišče ne more sklepati na podlagi mnenja upraviteljice, ki ga je podala v izjavi na pritožbo, da ni verjetno, da ga bo prevzel, ker ga bo moral nato sam unovčiti. O vsem tem bi moralo sodišče prve stopnje vprašati upravitelja, česar pa še ni storilo, enako kot zmotno še ni zahtevalo od njega mnenja v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet tega sklepa. Pri prodaji kmetijskih zemljišč je torej potrebno odgovoriti še na nekatera vprašanja, zato zaključek, ki ga želi uveljaviti pritožba tj. da se premoženje izroči ločitvenemu upniku, kar naj bi izhajalo iz sklepa višjega sodišča, ni utemeljen.

18. Na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa tudi nimajo vpliva pritožbene trditve o tem, da zastopanje odvetnika D. D., ki zastopa dolžnika v sodnih postopkih pred sodišči, ni več potrebno, da v zvezi z njegovim zastopanjem nastajajo nepotrebni stroški ter da ne dela za korist stečajne mase, temveč v korist tretjih, saj je v pravdnem postopku I Pg 887/2016 sklenil nezakonito sodno poravnavo. Te pritožbene trditve se ne nanašajo na načrt poteka stečajnega postopka in ne predstavljajo relevantnih dejstev v smislu določbe 321. člena ZFPPIPP, zato za odločitev o pritožbi niso bistvena.

19. Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase. Ker stečajna masa v tem stečajnem postopku še ni unovčena, prvotni sklep z dne 20. 8. 2014 pa tudi ni vseboval rokov za njeno unovčenje, je bila sprememba načrta poteka stečajnega postopka tudi po presoji pritožbenega sodišča nujno potrebna. Predmetnega stečajnega postopka brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka tako ni mogoče zaključiti, saj je potrebno do rokov, določenih v izpodbijanem sklepu, še unovčiti stečajno maso. Sodišče prve stopnje bo na ta način spremljalo potek unovčitve stečajne mase in jo ustrezno nadziralo, zato drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

20. Pri tem pritožbeno sodišče posebej opozarja, da je potrebno upoštevati pri vsem tem tudi dejstvo, da se je predmetni stečajni postopek začel že v letu 2014 (sklep o začetku stečajnega postopka z dne 10. 4. 2014, p. d. 100), zato je nujno potrebno vsa dejanja v tem stečajnem postopku opravljati brez kakršnega koli nadaljnjega odlašanja in v čim krajšem možnem času. To pomeni, da se lahko posamezna dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase opravijo tudi pred roki, določenimi v spremembi načrta (če je to mogoče) oziroma mora upraviteljica upoštevati, da so na ta način določeni roki, skrajni roki, v katerih mora opraviti dejanja v tem stečajnem postopku.

21. Glede na vse navedeno so se pritožbene navedbe dolžnika izkazale za neutemeljene. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Sklep o prodaji – prvi z dne 11. 8. 2021 (p. d. 536) za nepremičnine parc. št. 86/1, 86/2, 86/3 in 87; sklep o prodaji – prvi z dne 11. 8. 2021 (p. d. 537) za nepremičnine parc. št. 224/1, 224/30, 224/31, 224/32 in 224/33 (p. d. ; ter sklep o prodaji – prvi z dne 22. 11. 2021 (p. d. 582) za nepremičnine stavba 000, del stavbe 111, 37, 115, 38 in 119. 2 Zadnji sklepi o razveljavitvi sklepov o prodaji so bili: sklep VSL Cst 402/2021 z dne 27. 10. 2021 (p. d. 577), sklep VSL Cst 403/2021 z dne 27. 10. 2021 (p. d. 578) in sklep VSL Cst 23/2021 z dne 9. 2. 2022 (p. d. 607).

3 Gre za nepremičnine ID znak X-000-111, X-000-115, X-000-119, X-000-37 in X-000-38, last dolžnika do ½.

4 Sodna odločba Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 172/2021 z dne 4. 11. 2021 je bila izdana v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 323/2020 z dne 31. 5. 2021. 5 V tem stečajnem postopku so bili do sedaj izdani štirje končni seznami, v njih je navedeno skupaj 17 upnikov.

6 Na podlagi preužitkarske pogodbe z dne 28. 12. 2012 je dolžnik i) na A. A. prenesel lastninsko pravico na nepremičninah ID X-000-116, X-000-39 in X-000-33, do ½, ii) sam pridobil dosmrtno in brezplačno služnost stanovanja na stanovanju X-000-116, X-000-39 in X-000-33 in tudi C. C. dosmrtno in brezplačno služnost stanovanja na stanovanju ID X-000-33, iii) skupaj z C. C. pridobil pravico stvarnega bremena preživljanja v smislu točke Drugič preužitkarske pogodbe, ki je vknjiženo pri nepremičninah ID X-000-39 in ID X-000-33, ter iv) skupaj s C. C. pridobil pravico prepovedi odsvojitve in obremenitev nepremičnin ID X-000-116, X-000-39 in X-000-33, in je ta prepoved vknjižena v njuno korist (vse navedeno izhaja iz sodbe III Cp 713/2020; priloga k p. d. 598).

7 Pritožnik se v pritožbi ves čas napačno sklicuje na opr. št. II P 936/2012, čeprav gre dejansko za pravdni postopek II P 936/2018 (prej I Pg 1072/2015), kot to izhaja iz Rednega poročila upraviteljice.

8 Glede na predlog upraviteljice z dne 8. 6. 2021 (p. d. 510) predstavljajo kmetijska zemljišča nepremičnine k. o. X parc. št. 224/1, 224/30, 224/31, 224/32 in 224/33, vse last dolžnika do ½.