Jedro

Tožnica je tožencu nakazala posojili, zato je po 557. členu ZOR upravičena do vračila. Toženec, ki navaja, da je pogodbo sklenil v zmoti, tega ni pravočasno navajal in je zmoto uveljavljal šele v pritožbi, pri čemer ni navedel, zakaj je ni uveljavljal že prej, poleg tega pa ni pojasnil razlogov in ponudil dokazov. Pa tudi če bi to pravočasno storil in bi prišlo celo do razveljavitve pogodbe po 112. členu ZOR, bi bilo treba vrniti tisto, kar je prejel iz pogodbe (113. člen ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče v postopku na podlagi verodostojne listine v 1. in 3. točki naložilo tožencu plačilo 3.311.021,40 SIT z zamudnimi obrestmi, kot so določene v zakonu in tečejo od 9.2.1998 do plačila ter plačilo izvršilnih stroškov 33.110,20 SIT. Po opravljeni glavni obravnavi je razsodilo, da sklep o izvršbi, opr. št. I 98/00064 z dne 12.2.1998 ostane v veljavi.

Proti tej sodbi se je pritožil toženec, toda sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.

Proti sodbi drugostopenjskega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča, je toženec pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev reviziji in razveljavitev sodbe pritožbenega sodišča. Bistveno kršitev določb procesnega zakona vidi v tem, da ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem, ker je sodišče kljub opravičilu odsotnosti na naroku izdalo sodbo. Kot zmotno uporabo materialnega prava pa navaja pomanjkanje pasivne legitimacije in to, da dolgovani znesek ni pravilno izračunan, da obresti niso v skladu z zakonom in da je pogodbo sklenil v zmoti. Dodaja, da točnega izračuna kot laik ne zna izračunati.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 - 90/05) je bila revizija vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

3.

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb ZPP, saj je imel toženec vso možnost obravnavanja pred sodiščem. Na narok za glavno obravnavo dne 24.10.2002 je bil pravilno in pravočasno povabljen in če se je odločil, da se je ne bo udeležil, nosi posledice. Njegovega opravičila sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati, saj ni izkazal, da bi bil res bolan in bi imel vročino. Sodišče je postopalo v skladu z načelom pospešitve postopka, zapisanim v 11. členu ZPP in ni storilo bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Tudi materialno pravo je pravilno uporabilo. Tožnica je tožencu nakazala posojili, zato je po 557. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89) upravičena do vračila. Toženec, ki navaja, da je pogodbo sklenil v zmoti, tega ni pravočasno navajal in je zmoto uveljavljal šele v pritožbi, pri čemer ni navedel, zakaj je ni uveljavljal že prej, poleg tega pa ni pojasnil razlogov in ponudil dokazov. Pa tudi če bi to pravočasno storil in bi prišlo celo do razveljavitve pogodbe po 112. členu ZOR, bi bilo treba vrniti tisto, kar je prejel iz pogodbe (113. člen ZOR).

Ugovor izračunu obresti je pavšalen in se nanaša na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v reviziji ni več mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Kolikor se ta ugovor nanaša na kršitev pravil postopka pred sodiščema prve in druge stopnje, pa je treba pojasniti, da toženec niti pred sodiščem prve stopnje, niti pred sodiščem druge stopnje, niti v reviziji ne pove, v čem naj bi bila napaka. Ker tožnik pred sodiščem prve stopnje ni pojasnil svojega izračuna in ponudil dokazov za to, da izračun ni pravilen oziroma kakšen je pravilen izračun, se sedaj ne more izgovarjati s tem, da kot laik ne zna izračunati obresti.

Tako se izkaže, da revizija ni utemeljena, zato jo je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo.