Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so sodišče in stranke nanj vezani, kar pomeni, da sodišče ne more na podlagi okoliščin, ki nastanejo po končanju izvršilnega postopka (bodisi, da gre za poplačilo terjatve po končanem izvršilnem postopku ali za morebitne druge dogovore med strankami) več posegati v pravnomočno razsojeno stvar in ponovno odločati v okviru istega izvršilnega postopka. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci namreč ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, izvršilno sodišče pa tudi ne sprejemati odločitev, ki nimajo podlage v ZIZ. Sodišče prve stopnje je zato upničin predlog za razveljavitev izvršilnih dejanj utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo upničin predlog, s katerim je predlagal izbris zaznambe zastavne pravice pri nepremičninah ID znak: parcela XXX (ID ...).

2.Upnica vlaga zoper citirani sklep pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišča predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za izbris hipoteke in zaznambe izvršbe na nepremičninah ugodi oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je v pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku mogoče doseči izbris hipoteke in zaznambe izvršbe zgolj na predlog, ki mu je priloženo upnikovo notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, v čigar korist je vknjižena hipoteka.

3.Materialnopravno podlago za odločitev v predmetni zadevi predstavljajo določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe: 1. če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen ali 2. če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena (prvi odstavek 90. člena ZZK-1). Obvestilu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen sklep, ki je podlaga za izbris (drugi odstavek 90. člena ZZK-1). Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe po prvem odstavku tega člena, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa, po 88. členu ZZK-1 oziroma po tretjem odstavku 52. člena ZZK-1 (tretji odstavek 90. člena ZZK-1). Po 90. členu ZZK-1 je torej izbris zaznambe izvršbe dovoljen le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča. Določba četrtega odstavka 90. člena ZZK-1, ki je dovoljevala izbris hipoteke in zaznambe izvršbe tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga s priloženim izbrisnim dovoljenjem upnika, je prenehala veljati 22. 8. 2021, ko je stopil v veljavo ZZK- 1E. Iz predloga novele ZZK-1E izhaja, da se s črtanjem četrtega odstavka 90. člena ZZK-1 onemogoča možnost, da do izbrisa zaznambe izvršbe in izbrisa hipoteke pride na podlagi predloga, ki mu je priloženo notarsko overjeno dovolilo upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka. S tem se odpravlja tveganje, da bi do izbrisa hipoteke in s tem do izgube upnikovega zavarovanega položaja prišlo kljub dejstvu, da do umika predloga za izvršbo in ustavitve izvršbe ne bi prišlo. Zato je pravilneje, da do izbrisa izvršbe in hipoteke lahko pride samo po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, da je upnik v izvršilnem postopku umaknil predlog in je izvršba ustavljena. Zastavna pravica je nastala po uradni dolžnosti v izvršilnem postopku v posledici odločitve sodišča o dovolitvi izvršbe na nepremičnine, zato upnica meni, da ima izvršilno sodišče glede na spremenjene okoliščine (dolžnikov dolg ne obstaja več) tudi obveznost, da razveljavi opravljeno dejanje zaznambe izvršbe in o tem obvesti zemljiškoknjižno sodišče. Glede na spremenjene določbe 90. člena ZZK- 1E je tudi sodna praksa zavzela stališče, da je izbris zaznambe izvršbe dovoljen le po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 421/2020 z dne 27. 8. 2020 in sklep Višjega sodišča v Kopru CDn 48/2022 z dne 16. 3. 2022. V potrditev svojih navedb upnica prilaga tudi dva sklepa izvršilnih sodišč, in sicer sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah I 30/2016 z dne 9. 5. 2023 in sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu In 221/2011 z dne 4. 5. 2023, iz katerih izhaja, da sta izvršilni sodišči v že pravnomočno zaključenih izvršilnih postopkih dovolili izbris hipotek in zaznamb izvršb iz zemljiške knjige. Prilaga tudi tri sklepe zemljiškoknjižnih sodišče, in sicer sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti Dn 4100/2023 z dne 15. 2. 2023 in SDn 190/2023 z dne 31. 3. 2023 ter sklep Višjega sodišča v Kopru CDn 81/2023 z dne 8. 6. 2023, iz katerih izhaja, da se lahko glede na sedaj veljaven 90. člen ZZK-1 izbris zaznambe izvršbe in hipoteke dovoli le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, nikakor pa ne na podlagi notarsko overjenega izbrisnega dovoljenja upnika.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je predmetni izvršilni postopek s prodajo nepremičnin pravnomočno zaključil s sklepom (In 47/2010 ustavljena, pristopi: In 504/2010 in In 255/2015) z dne 6. 10. 2016. Iz spisa je razvidno, da je sklep postal pravnomočen 5. 11. 2016. Sodišče je s tem sklepom v skladu z drugim odstavkom 194. člena ZIZ ustavilo izvršbo na nepremičnine iz razloga, ker je bila tretja javna dražba neuspešna, v skladu s četrtim odstavkom 194. člena ZIZ pa je upnica obdržala zastavno pravico na nepremičninah za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ni razveljavilo zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

6.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrženju upničinega predloga. Upnica je s predlogom z dne 6. 10. 2023 ter ponovno vlogo z dne 5. 9. 2024 predlagala, da sodišče prve stopnje v pravnomočno ustavljenem izvršilnem postopku s prodajo nepremičnin razveljavi opravljena izvršilna dejanja in v zemljiški knjigi, kot določa 90. člen ZZK-1, odredi vknjižbo izbrisa zaznambe izvršbe (in hipoteke), vknjižene na podlagi sklepa o izvršbi In 255/2015 z dne 16. 6. 2015.

7.Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so sodišče in stranke nanj vezani, kar pomeni, da sodišče ne more na podlagi okoliščin, ki nastanejo po končanju izvršilnega postopka (bodisi, da gre za poplačilo terjatve po končanem izvršilnem postopku ali za morebitne druge dogovore med strankami) več posegati v pravnomočno razsojeno stvar in ponovno odločati v okviru istega izvršilnega postopka. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci namreč ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, izvršilno sodišče pa tudi ne sprejemati odločitev, ki nimajo podlage v ZIZ. Sodišče prve stopnje je zato upničin predlog za razveljavitev izvršilnih dejanj utemeljeno zavrglo.

7.Upnica lahko izbris zaznambe izvršbe (posledično izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe) torej uveljavlja in doseže le v drugem sodnem (zemljiškoknjižnem) postopku, kot je upnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Drži, da je bil z novelo ZZK-1E1 črtan četrti odstavek 90. člena ZZK-1, v katerem je bilo izrecno zapisano, da je izbris zaznambe izvršbe in hipoteke mogoč tudi na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka. Vendar pa vsaka hipoteka (prisilna ali prostovoljna) vsebuje upravičenje njenega imetnika z njo razpolagati tako, da se ji odpove. Razpolagalni pravni posel, ki je pravni temelj prenehanja hipoteke, je notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke. To zemljiškoknjižno dovolilo je listina, ki je podlaga za vknjižbo izbrisa hipoteke že po splošnem pravilu, določenem v 1. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1.2 Ker pa je izbris hipoteke neločljivo povezan z izbrisom zaznambe izvršbe, ta pa predstavlja eno izmed izvršilnih dejanj izvršilnega sodišče v postopku nepremičninske izvršbe, zaznambe izvršbe ni mogoče izbrisati na podlagi zasebne listine, ki je podlaga za izbris hipoteke. Glede na v zemljiškoknjižnih postopkih veljavno načelo formalnosti je zato za predlagani izbris zaznambe izvršbe in hipoteke potrebno le-tej priložiti tudi odločbo izvršilnega sodišča, ki dokazuje ustavitev izvršbe oziroma končanje izvršilnega postopka, v zvezi s katerim je bila zaznamba izvršbe vpisana. Tako tudi Višje sodišče v Kopru v odločitvi CDn 216/2023 z dne 27. 3. 2024, s katero je bila presežena prejšnja deloma drugačna sodna praksa zemljiškoknjižnih sodišč.3 Upnica lahko v obravnavanem primeru torej tudi po presoji pritožbenega sodišča doseže izbris zaznambe hipoteke s predlogom v zemljiškoknjižnem postopku na podlagi notarsko overjenega izbrisnega dovolila, ki mu mora priložiti sklep sodišča prve stopnje o ustavljenem izvršilnem postopku, v zvezi s katerim je bila sporna zaznamba izvršbe vpisana.

8.Glede na obrazloženo pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Upnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E), Uradni list RS, št. 121/21, drugi odstavek 19. člena.

2O tem obširneje N. Plavšak v Stvarno pravo, Komentar Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) Tax-fin-lex, Ljubljana, 2022, stran 262-264. Enako tudi sklepa Višjega sodišča v Celju I Ip 23/2024 z dne 14. 2. 2024 in I Ip 290/2024 z dne 26. 9. 2024.

3Primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Kopru CDn 214/2023 z dne 26. 3. 2024.