Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo odločilna dejstva, vendar je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona potrebno izreči drugačno sodbo, zato je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo.

Izrek

Pritožbama obd. Š.Š.in njegove zagovornice se ugodi ter se izpodbijana sodba s p r e m e n i tako, da se obdolženca po 3. tč.

358. čl. Zakona o kazenskem postopku o p r o s t i obtožbe, naj bi skupaj s S.B. po predhodnem dogovoru vzel drugemu tuje premične stvari z namenom, da si jih protipravno prilasti s tem, da naj bi na ... v podjetju X d.o.o. ... v Y iz adjustaže - neugotovljenega dne v letu 1994 v nočni izmeni vzel dva kolobarja kromaste pločevine premera od 50 - 60 cm, visoka 100 cm in težka 100 kg v skupni vrednosti 94.860,00 SIT tako, da naj bi ju Š.Š. pripeljal v skladišče olj, od tam pa ju je S.B. s svojim avtom odpeljal mimo vratarja k Š.Š. domov na ..., s čimer naj bi si ju na škodo X d.o.o. ... prisvojil, - neugotovljenega dne v oktobru ali novembru 1994 vzel 10 paketov po 10 kromastih plošč, velikosti 2 x 400 x 400 mm v skupni vrednosti 85.800,00 SIT in jih s službenim osebnim vozilom mimo vratarja odpeljal do avtomobila B., parkiranega ob lokalni cesti, ki vodi na Javorniški rovt, kjer sta kromaste plošče preložila v B. avto in si jih je tako na škodo X d.o.o. ... prisvojil, - neugotovljenega dne v mesecu decembru 1994 vzel dva koluta kromaste pločevine, od tega en kolut pločevinastih narezanih trakov velikosti 0,5 x 330 x 2000 mm, težkega 32 kg in vrednega 15.238,40 SIT in en kolut pločevinastega traku velikosti 0,5 x 330 x 2400 mm, težkega 38 kg in vrednega 17.951,20 SIT, s čimer si ju je na škodo X d.o.o. ... prisvojil, - dne 27.5.1995 vzel paleto hladno valjane pločevine Acroni 11 extra velikosti 0,7 x 1000 x 2000 mm, vredno 1,397.800,80 SIT in jo skril v opuščeni valjarni, od koder naj bi jo S.B. odpeljal mimo vratarja do parkirišča pred špedicijo na ..., vse z namenom, da bi si na tak način paleto pločevine prisvojil, vendar so S.B. pri odvozu dela pločevine prestregli policisti tako, da je dejanje ostalo pri poskusu, s čimer naj bi si na zgoraj opisan način na škodo X d.o.o. ...

prisvojil material v skupni vrednosti 1,611.650,40 SIT, s čimer naj bi storil nadaljevano kaznivo dejanje tatvine po čl. 211/I KZ v zvezi s čl. 25 KZ.

Po čl. 105/III ZKP se oškodovano podjetje X d.o.o. ... napoti s premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo.

Po čl. 98/I v zvezi s 97/I in 96/I ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. II. odst. 92. čl. ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada obdolženčeve zagovornice proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče na .... je s citirano sodbo spoznalo obd. Š.Š. za krivega zaradi kaznivega dejanja tatvine po čl. 211/I v zvezi s čl. 25 KZ v nadaljevanju. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega leta in štirih mesecev zapora in mu določilo preizkusno dobo treh let. Sodišče je tudi odločilo, da mora obdolženec plačati stroške kazenskega postopka in povprečnino in povrniti oškodovanemu podjetju 90.330,00 SIT.

Zoper sodbo je vložila pritožbo zagovornica obd. Š.Š. odvetnica M. K. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb kazenskega postopka in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom. Pritožbo je vložil tudi obd. Š.Š. smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal izrek oprostilne sodbe.

Višji državni tožilec NN je v pismenem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožbi sta utemeljeni.

Višje sodišče je v predmetni zadevi že razsodilo s sodbo in sklepom, opr. št. I Kp 1169/98 in odločilo, da se izpodbijana sodba Okrajnega sodišča na ..., opr. št. K 100/97 z dne 18.6.1998, s katero je bil takrat obd. Š.Š. skupaj s S.B. spoznan za krivega storitve zgoraj očitanih mu kaznivih dejanj, v obsodilnem delu glede obd. Š.Š.

razveljavi v celoti in je v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, za obd. S.B. pa je potrdilo prvostopno sodbo.

Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ocenilo, da na podlagi izvedenih dokazov in ocene le-teh ni mogoče z gotovostjo, ki se zahteva za izrek obsodilne sodbe, zaključiti, da je obd. Š.Š. storil očitano mu kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče je ocenilo kot utemeljene pritožbene navedbe obdolženca in njegove zagovornice, da je sodišče prve stopnje nekritično poklonilo vero obs. S.B., ki je bil v ponovljenem postopku zaslišan kot priča in ki je navajal, da je obd. Š. sodeloval pri tatvinah, pri tem pa prezrlo, da je B. med postopkom spreminjal svoj zagovor, oziroma izpoved glede odločilnih dejstev, istočasno pa njegova izpoved tudi ni podprta z nobenim materialnim dokazom. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nekritično sprejelo B. izjavo, češ da je sam naložil v osebni avtomobil dva kolobarja kromaste pločevine, težka 100 kg, kar naj bi lahko storil zato, ker je z avtom zapeljal do palet, na katerih je bila naložena pločevina, kajti ob ogledu se je ugotovilo, da do opisanega kraja ni mogoče priti z avtom zaradi zidu, ki obkroža celotno območje skladišča odpadnih olj. Sodišče prve stopnje tudi ni ocenilo izpovedi priče B.R., da posameznik takega tovora ne more dvigniti, zaradi česar je po oceni pritožbenega sodišča podan resen dvom v verodostojnost B. izpovedbe.

Po oceni pritožbenega sodišča tudi niso prepričljivi zaključki sodišča prve stopnje, da je pri tatvini 10 paketov po 10 kromastih plošč sodeloval obd. Š. zato, ker je B. izjavil, da jih on ni potreboval in naj tudi ne bi vedel, zakaj se potrebujejo, ampak jih je odpeljal, ker naj bi mu to naročil obd. Š.. Plošče so bile najdene pri B., pri tem je prvotno zatrjeval, da jih je odpeljal k obd.

Š., sodišče prve stopnje pa tudi te okoliščine ni ocenilo.

V zvezi z ogledom obdolženčeve hiše je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da bi bil opažen vsakdo, ki bi karkoli pripeljal k obdolženčevi hiši, saj so vse garaže brez vrat. Ravno tako bi se tudi videlo, kaj je zloženo v garaži, pri tem pa sodišče prve stopnje tudi te okoliščine v zvezi z B. izjavo, da je vozil material v garažo obd. Š., ni ocenilo. Po oceni pritožbenega sodišča pa je podan resen dvom, da bi nekdo spravil ukradeno robo v odprt prostor, kot so konkretne garaže, v katerega ima dober pogled iz svoje hiše njegov sosed, s katerim ni v dobrih odnosih.

Po oceni pritožbenega sodišča tudi ni dokazano, da naj bi prav obd.

Š. omogočal B. vstop na območje železarne, kajti iz podatkov v spisu je razvidno, da vratarji niso bili vedno na svojem delovnem mestu.

Kot opozarjata pritožnika, bi bil B. sostorilec lahko tudi kdo drug, na primer vratar A., ki naj bi bil v službi, kadar je bil material odpeljan iz železarne, pa tudi tistega dne, ko so prijeli B., lahko pa tudi kdo drug, kajti B. je nedvomno imel sostorilca. Sodišče prve stopnje tudi ni ocenilo spreminjajoče se izpovedbe A. glede njegovega zadrževanja v vratarnici, ravno tako tudi ni ocenilo izpovedbe M. L., ki je očitno namenoma ob odkritju tatvine palete hladno valjane pločevine poslal obdolženca na kraj, kjer palete ni bilo.

Pritožbeno sodišče je tako ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da pritožnika utemeljeno uveljavljata pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zaključki sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izpovedi že obs. B. so neprepričljivi in je podan najmanj dvom, da naj bi obd. Š. sodeloval pri izvršitvi očitanih mu kaznivih dejanj tatvine. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je glede na pravilno ugotovljena odločilna dejstva potrebna samo drugačna presoja teh dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov, izpodbijane sodbe zato ni razveljavilo, ampak jo je v skladu s V. odst. 392. čl. ZKP v zvezi s I. odst. 394. čl. ZKP in 3. tč. 358. čl. ZKP spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo.

Izrek o stroških kazenskega postopka in o premoženjskopravnem zahtevku temelji na zgoraj citiranih določilih ZKP.