Jedro

Razlaga pravnega standarda skupnega (istega) gospodinjstva med zapustnikom in družinskim članom zahteva ne samo ugotavljanje objektivnih elementov o času in načinu vodenja skupnega gospodinjstva, temveč tudi subjektivnih elementov o povezanosti družinskih članov.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožnica je bila kot dedinja T. L., rojene 26.2.1948, umrle 26.4.1992, v zapuščinskem postopku napotena na pravdo proti sodediču, tožencu K. L., na ugotovitev, da je z zapustnico, svojo materjo T. L., živela v skupnem gospodinjstvu. Temu tožbenemu zahtevku je sodišče prve stopnje ugodilo, toženčevo pritožbo pa je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava. Po stališču revizije sodbeni izrek nasprotuje razlogom, ti pa so si tudi v medsebojnem nasprotju glede odločilnih dejstev. Skupno gospodinjstvo med tožnico in njeno materjo je brez dvoma trajalo od leta 1985 do junija 1991. Tedaj pa sta se pokojna mati tožnice in toženec preselila v novozgrajeno hišo na K., tožnica pa je ostala v starem stanovanju v M. S tem je prišlo do prekinitve skupnega gospodinjstva. To je tedaj trajno prenehalo. Načrtovana in izvedena tožničina preselitev v novozgrajeno hišo na K. pa ni pomenila obnovitve skupnega gospodinjstva. Dogovorjeno je bilo, da bosta gospodinjstvi ločeni. Predčasna vselitev v januarju 1992 je bila posledica materine bolezni, vendar kljub temu do obnovitve skupnega gospodinjstva ni prišlo. Inštitut skupnega gospodinjstva je v izpodbijani sodbi pomešan z družinskimi odnosi med družinskimi člani, ki včasih bivajo v isti hiši, vendar ločeno. Odnosi med sorodniki so zapleteni. Ob materini smrti je tožnica imela svoje gospodinjstvo in gospodinjske predmete na drugem naslovu v M. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP temelji na trditvi, da je protislovje v razlogih izpodbijane sodbe podano že s tem, da se enkrat trdi, da je skupno gospodinjstvo med tožnico in njeno materjo ves čas do materine smrti obstojalo, potem pa, da ga med junijem 1991 in januarjem 1992 ni bilo. Vendar pa je očitano protislovje navidezno. Sodišče prve stopnje je res kot čas skupnega gospodinjstva štelo obdobje od leta 1985 do materine smrti dne 26.4.1992, pri čemer pa je obdobje, ko sorodnici nista živeli skupaj (za kratek čas 7 mesecev je tožnica ostala v stanovanju v M., mati pa se je preselila v novo hišo) opredelilo kot "dogovorjeno skorajšnjo preselitev", do katere ni prišlo le iz objektivnih razlogov. Po preselitvi pa tožnica v stanovanjski hiši ni vodila svojega gospodinjstva. Opisana razlaga vsebuje dejanske in pravne elemente. Prvi so revizijsko neizpodbojni (tretji odstavek 385. člena ZPP), drugi pa temelje na opredelitvi pravnega standarda skupnega (istega) gospodinjstva (33. člen Zakona o dedovanju - ZD - Ur. list SRS, št. 15/76). Objektivni kriteriji za razlago tega pravnega standarda so v izpodbijani sodbi našteti in jih ni treba ponavljati. Subjektivni kriteriji pa se kažejo v odnosu tožnice do gospodinjske skupnosti in v njeni volji, da je vanjo vključena. Tožnica je takšno hotenje (tudi) glede na objektivno ugotovljeno ravnanje izkazovala ves čas, končno pa tudi neposredno pred materino smrtjo. Kratko obdobje, ko je - zaradi ugotovljenih objektivnih ovir - tožnica živela ločeno, ne more podreti pravnega sklepanja o izpolnitvi potrebnih pogojev za ugotovitev življenja v istem gospodinjstvu v celotnem vtoževanem obdobju. Zato razlogom izpodbijane sodbe ni mogoče očitati notranjih protislovij.

Z opisanimi razlogi, ki zavračajo revizijski očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je v bistvu odgovorjeno tudi na grajo izpodbijane sodbe s stališča zmotne uporabe materialnega prava.

Ugotavljanje obstoja istega gospodinjstva po določbi 33. člena ZD terja ustrezno dejansko presojo. Sodišči druge in prve stopnje sta se oprli na izpovedi prič in strank in v odnosih med tožnico in njeno materjo našli - kot je že povedano - objektivne in subjektivne elemente skupnega gospodinjstva. V tem obsegu revizija išče neprimerljive vzporednice z življenjem različnih stanovalcev v istem stanovanjskem bloku, čeprav istočasno kot pomemben del pravnega sklepanja o obstoju skupnega gospodinjstva šteje "pristno družinsko in čustveno vez" med prizadetima. Stališče, da takšne vezi ni bilo, predstavlja sodbama nižjih sodišč nasprotno dokazno oceno, ki pa je - kot je opisano v razlogih za zavrnitev očitka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - razumljiva in notranje trdna. Ker pa je temu tako in ker se je pristna družinska vez izkazala v istem gospodinjstvu s pokojno materjo tudi v mesecih pred njeno smrtjo, je izpodbijana sodba pravno pravilna.

Po povedanem je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).