Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o denacionalizaciji. Po določbi 1. odstavka 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper prvostopenjsko sodbo je tožnik po pooblaščenki dne 22.5.2008 vložil pravočasno revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da vrednost premoženja, ki je predmet zahtevka, presega vrednost 200.000,00 EUR, saj je predmet zahtevka vračanje poslovne stavbe z zemljiščem, kar vrednostno prekoračuje znesek, ki se zahteva za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS št. 105/06 in 26/07 - sklep US RS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.11.2007, s katero je v 1. točki izreka zavrnila zahtevo A.A. in B.B., za denacionalizacijo I.K. podržavljenih nepremičnin ter v 2. točki izreka odločila, da se zavrne tožnikova zahteva za denacionalizacijo I.K. podržavljenih nepremičnin.

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up 858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revident utemeljuje dovoljenost revizije po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po določbi 1. odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato pri denacionalizaciji ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. V obravnavani zadevi je bila zavrnjena tožnikova zahteva za denacionalizacijo I.K. podržavljenih nepremičnin, in sicer parc. št. 121/3 k.o. ... iz razloga, ker je bilo z odločbo UE C. z dne 7.1.2002, pravnomočno 30.10.2003, ugotovljeno, da se imenovana od 28.8.1945 dalje ni štela za državljanko FLRJ in LRS in ji tako ne gre status upravičenke do denacionalizacije. Ker torej ne gre za spor, kjer je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarju, in tudi navedba vrednosti na reviziji "pct. 200.000,00 EUR" tega dejstva ne spremeni, revizije po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti.

Glede na to da revident ni izkazal obstoja zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije iz določbe 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Pooblaščenka reviziji ni predložila novega pooblastila v smislu 2. odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08, ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1). Ker razlogov, zaradi katerih obravnavana revizija po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ni mogoče odpraviti in je bilo treba revizijo že zaradi tega kot nedovoljeno zavreči, vrhovno sodišče pooblaščenke ni posebej pozivalo, da revizijo dopolni z novim pooblastilom.