Up-87/98

25. 3. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe B. K. iz B. na seji senata dne 25. marca 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba B. K. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 225/96 z dne 3.12.1997, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 243/95 z dne 14.11.1995 in sodbo Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Brežicah, št. P 147/94 z dne 3.12.1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Ustavni pritožnik v pravdi ni uspel s tožbenim zahtevkom, da mu mora nasprotna stranka prodati stanovanje, v katero se je bil vselil leta 1992; sodišča so zavzela stališče, da na tem stanovanju ni mogel pridobiti stanovanjske pravice, temveč le pravice najemnika v najemnem razmerju. Po njihovi presoji ni pomembno, če je imel pritožnik pred tem stanovanjsko pravico na nekem drugem stanovanju v sosednji državi, in tudi ne, če je nasprotna stranka nekaterim interesentom v enakem pravnem položaju stanovanja prodajala.

2.Prav slednje ponavlja pritožnik v ustavni pritožbi, zatrjujoč, da mu je tako kršena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Predlaga razveljavitev vseh treh izpodbijanih sodb.

3.Pravnomočno je razsojeno, da pritožnik nima na stanovanjski zakon oprte pravice do ugodnega nakupa stanovanja; pritožnik se s tem sicer ne strinja, a ne zatrjuje, da bi mu bila s tako uporabo materialnega prava kršena katera od človekovih pravic.

Trdi le, da mu je lastnik stanovanja kršil pravico do enakosti pred zakonom, ker mu noče ugodno prodati stanovanja, v drugih enakih primerih pa je na tako prodajo pristal. Upravičenje do ugodnega nakupa stanovanja torej pritožnik utemeljuje ne z zakonom, temveč z drugimi odločitvami, ki jih je v svoji pristojnosti sprejel lastnik stanovanj. Sodbo izpodbija zato, ker sodišča niso pritrdila takemu njegovemu stališču in mu priznala pravice do ugodnega nakupa toženčevega stanovanja zato, da bi ne bilo neenakosti pred zakonom. Neenakosti v odločitvah lastnika stanovanj, h katerim ga ne zavezuje zakon, pa ni mogoče enačiti z neenakostjo pred zakonom: kakor je o tem obrazložilo zlasti Vrhovno sodišče v izpodbijani sodbi, pomeni neenakost pred zakonom le neenakost v priznavanju pravic, ki jih daje zakon. Pritožnik bi se torej v tej zadevi lahko skliceval na kršitev enakosti pred zakonom le, ko bi mu bila (za razliko od drugih enakih primerov) kršena uzakonjena pravica.

4.Očitno torej ne gre za zatrjevano kršitev človekove pravice, zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude