Jedro

Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je pritožnik motil red glavne obravnave, saj takšno dejansko stanje izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, na katerega pritožnik ni podal pripomb, tega v pritožbi niti ne izpodbija.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi motenja reda na glavni obravnavi in nepokoritvi ukazom predsednice senata, odvetnika R.S., zagovornika obtoženega M.M. kaznovalo z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR.

Proti temu sklepu je vložil pritožbo odvetnik R.S., ki pritožbenih razlogov izrecno ne navaja, razbrati pa je, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ima prav, da je bil izpodbijani sklep izrečen 19.12.2012 na glavni obravnavi, vendar je navedba datuma 17.12.2012 očitna pomota. Ravno tako je očitna pomota v izreku izpodbijanega sklepa, kar ugotavlja tudi sam pritožnik, kjer je namesto 78. člen ZKP, pomotno napisano 798. člen ZKP.

Pritožnik zmotno trdi, da je bil disciplinsko kaznovan na podlagi 78. člena ZKP, ki ureja disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev, ki med potekom kazenskega postopka v vlogi ali ustno žalijo sodišče ali drugega procesnega udeleženca. Iz izreka izpodbijanega sklepa kot tudi iz njegove obrazložitve nedvomno izhaja, da je bil pritožnik kot zagovornik obtoženega M.M. disciplinsko kaznovan zaradi motenja reda in neupoštevanja ukazov predsednice senata na naroku za glavno obravnavo dne 19.12.2012. Sklicevanje v izreku izpodbijanega sklepa na 78. člen ZKP, ki ima podlago v prvem odstavku 302. člena ZKP (da se za motenje reda ali neupoštevanja ukazov predsednika senata kaznuje z denarno kaznijo določeno v prvem odstavku 78. člena ZKP), pomeni, da je sodišče prve stopnje denarno kazen določilo v skladu z 78. členom ZKP.

Pritožnik nima prav, da bi morala predsednica senata potem, ko je obtoženi S.P. med podajanjem zagovora obtoženega M.M. slednjemu izrekel besede „lažeš kot pes!“, postopati po določilu prvega odstavka 78. člena ZKP. Navedeno določilo se nanaša na kaznovanje zagovornika, pooblaščenca, zakonitega zastopnika, oškodovanca, zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca, če vlogi ali govoru žali sodišče ali koga, ki sodeluje v postopku, ne pa na obtoženca. Kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19.12.2012 je predsednica senata postavljala vprašanja obtoženemu M.M.. Ko je obtoženi M.M. odgovarjal na vprašanje, je obtoženi S.P. izrekel besede „Lažeš kot pes!“, kar je, ker se je glavna obravnava snemala, vneseno v zapis zvočnega posnetka o nadaljevanju glavne obravnave z dne 19.12.2012. Pritožnik je res zahteval, da predsednica senata to vnese v zapisnik, kar mu predsednica senata ni ugodila. Ker je pritožnik vztrajal, ga je predsednica senata opomnila in ga pozvala naj neha motiti reda in motiti postopka, vendar se temu ni pokoril, ampak je z motenjem reda nadaljeval tako, da je s povišanim tonom narekoval, kaj naj predsednica senata stori in kaj naj zapiše v zapisnik ter jo vprašal „Kaj ste gluhi, zabeležite to, kar je rekel obtoženi mojemu klientu“. Glede na navedeno, pritožbeno sodišče ne dvomi, da je pritožnik motil red glavne obravnave, saj takšno dejansko stanje izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi (list. št. 3580 – 3585), na katerega pritožnik ni podal pripomb, tega v pritožbi niti ne izpodbija. Ker, kot že zgoraj navedeno, v obravnavani zadevi ni šlo za kaznovanje zaradi žalitve sodišča, je nepomembna pritožbena navedba, da „najbrž res zajedljivo na predsednico senata naslovljeno pritožnikovo retorično vprašanje, ali je mar gluha“ ne dosega tiste stopnje žaljivosti, ki bi jo aktualna sodna praksa sankcionirala z disciplinskim kaznovanjem odvetnikov. Zaradi tega je tudi odvečen, kot pritožnik navaja, „dokaz, ki ga prilaga v pritožbi, to je prepis zvočnega posnetka glavne obravnave v povsem drugi zadevi pred Okrajnim sodiščem v Kopru I K 1 z dne 8.9.2011“.

Izpodbijani sklep tudi ni hiben, ker o kaznovanju ni bila obveščena odvetniška zbornica. Po oceni pritožbenega sodišča je smiselno odvetniško zbornico obvestiti po pravnomočnosti sklepa, ne pa pred pravnomočnostjo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).