Jedro

Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka meni, da je napaka v kandidaturi tožeče stranke, ki jo je ugotovila tožena stranka - to je nespoštovanje postopka, določenega s pravili politične stranke - takšna, da je ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno pomanjkljivost, in zaradi katere bi tožena stranka morala uporabiti določilo drugega odstavka 56. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, ampak zgolj implicitno iz odločbe izhaja, da je tožena stranka štela, da gre za vsebinsko pomanjkljivost, ki je predlagatelj kandidature ne bi mogel odpraviti v roku 3 dni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se odločba Občinske volilne komisije Občine Mirna Peč, št. 040-03/2018-4 z dne 23. 10. 2018 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Občinska volilna komisija Občine Mirna Peč (v nadaljevanju: OVK) na podlagi 41. in 51. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17, v nadaljevanju: ZLV) po preizkusu kandidature politične stranke A. za volitve članov občinskega sveta Občine Mirna Peč v volilni enoti št. ..., katere predstavnik je B.B., odločila, da se kandidatura politične stranke A. za volitve članov občinskega sveta Občine Mirna Peč v volilni enoti št. ... zavrne v celoti.

2. Tožena stranka se sklicuje na določbo 51. člena ZLV. Pri preizkusu kandidature je OVK ugotovila, da je v kandidaturo vpisan 1 kandidat, da je kandidatura vložena pravočasno in da je sestavljena po določbah zakona (kandidatura in priloge) ter da je priloženo in podpisano soglasje kandidata. Kandidaturi je priložen zapisnik organa politične stranke, ki je določil kandidaturo, in lista prisotnih (seznam članov, ki so določili kandidaturo). OVK je nadalje ugotovila, da so kandidaturi priložena pravila stranke - pravilnik o določanju kandidatov in kandidatk na lokalnih volitvah in izvleček statuta. Iz zapisnika nedvoumno izhaja, da je bilo izvedeno tajno glasovanje. Iz prilog (seznam članov, ki so določili kandidaturo) izhaja, da so pri tajnem glasovanju sodelovali samo člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v občini ter da je bil organ sklepčen oz. je bil dosežen kvorum, kot ga zahtevajo pravila stranke. V kandidaturi za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti št. ... je vpisan en kandidat (volijo se trije), kandidat je dobil s pravili predpisano večino in ima pasivno volilno pravico t.j. stalno prebivališče v občini oz. v volilni enoti. Ime kandidature politične stranke je natančno tako, kot je vpisano v register političnih strank in tudi podatki o kandidatih so v skladu z zakonom - 72. člen ZLV (ime in priimek, datum rojstva, naslov prebivališča, poklic, stopnja izobrazbe in delo, ki ga opravlja). Kandidatura vsebuje podatek o predstavniku kandidature.

3. OVK pa je pri preizkusu zakonitosti vložene kandidature ugotovila, da so bila kršena določila 51. člena ZLV, saj so bila pri določanju kandidatov kandidature politične stranke kršena pravila stranke tako, da je bila namesto 3- članske volilne komisije imenovana 2- članska komisija, kar je v nasprotju z 2. odstavkom 4. člena Pravil stranke. OVK je ugotovila, da kandidatura ni določena v skladu z določili 51. člena ZLV, ki določa da mora biti kandidatura politične stranke določena v skladu z njenimi pravili, saj v postopku odločanja o kandidaturi niso bila upoštevana Pravila stranke. Zato je kandidaturo politične stranke A. v celoti zavrnila.

4. V pritožbi tožeča stranka pravi, da je kandidaturo določil Občinski odbor Mirna Peč dne 4. 10. 2018 ob 18. uri v Mirni Peči. Na seji so sodelovali člani občinskega odbora: C.C., Č.Č., D.D., E.E. in F.F. Sejo je vodil F.F., zapisnikar je bil C.C., osebi, ki sta overila zapisnika sta bila E.E. in D.D. Volilno komisijo so sestavljali: C.C., Č.Č. in F.F. Pri vpisu osebnih podatkov je prišlo do administrativne napake, tako Zapisnik o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta, ne vsebuje podatkov o imenu in priimku ter točnem naslovu enega člana volilne komisije.

5. Iz odločbe OVK izhaja, da je bila kandidatura v vseh njenih elementih vložena zakonito, domnevne nepravilnosti je ugotovila le pri oblikovanju volilne komisije pri delu organa, ki je določil kandidaturo. Ugotovitve OVK ne držijo. Petčlanski organ, ki je določil kandidaturo, je oblikoval tudi tričlansko volilno komisijo, tako kot to določa drugi odstavek 4. člena Pravilnika. Da je oblikovana volilna komisija vsebovala 3 člane, dokazujejo tudi priložene izjave vseh prisotnih članov občinskega odbora.

6. Pravilnik določa, da za izvedbo tajnih volitev občinski odbor izmed sebe imenuje tri-člansko volilno komisijo. Iz besedila Pravilnika jasno izhaja, da ta ne vsebuje zahteve, da bi v Zapisniku morala biti navedena imena in priimki članov volilne komisije. Zahteva ne izhaja niti iz zakona.

7. Iz Zapisnika izhaja, da je bila volilna komisija tri-članska. To dokazuje uporaba množine v delu besedila zapisnika, ki se glasi: »Za člane volilne komisije so bili določeni«. Da je bilo število članov volilne komisije 3, kažejo tudi 3 vpisne črte za vsakega od njenih članov. Dejstvo, da je prišlo pri vpisovanju imena in priimka tretjega člana volilne komisije v Zapisniku do administrativne napake, ne more pomeniti kršitve Pravilnika, saj Pravilnik vpisa imen in priimkov članov volilne komisije v Zapisnik niti ne zahteva. Nobena določba Pravilnika ali zakona za izkaz izpolnjenosti pogoja tričlanske volilne komisije ne zahteva predložitve imen in priimkov ter naslovov posameznih članov odbora, ki so bili imenovani v volilno komisijo. Zato je zaključek OVK, da je bila imenovana volilna komisija dvočlanska, neutemeljen. Odsotnost podatka o imenu in priimku tretjega člana volilne komisije ni v nasprotju s Pravilnikom ter ne more predstavljati podlage za zavrnitev kandidature

8. Če bi OVK ocenila, da je podatek o vseh imenih in priimkih članov volilne komisije nujen, bi lahko v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZLV v zvezi z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ od predlagatelja zahtevala, da ga v treh dneh dopolni. Odsotnost navedbe osebnih podatkov o članih volilne komisije bi po svoji naravi kvečjemu lahko štela za formalno pomanjkljivost, ki ne zahteva izvedbe novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku in ki bi jo bilo z enostavno dopolnitvijo torej mogoče odpraviti.

9. Upravno sodišče je v svoji sodbi UL0011615 z dne 18. 9. 2014 v 10. točki obrazložitve zapisalo: »Vendar pa to ne pomeni, da se Upravno sodišče spušča v presojo notranjih pravil političnih strank o kandidacijskih postopkih z enako mero natančnosti in strogosti, kot to velja v drugih vrstah upravnih sporov, kjer gre za razlago in uporabo javno-pravnih predpisov (Ustave, zakona, mednarodnih pogodb in podzakonskih predpisov). Upravno sodišče je strogo pri ugotavljanju, ali je bila lista kandidatov sestavljena v skladu z notranjimi pravili politične stranke, kolikor ima to neposreden vpliv na spoštovanje zakonskih pogojev.«

10. V 12. točki iste sodbe pa je Upravno sodišče zapisalo, »iz ustavno-sodne prakse varstva volilne pravice izhaja, da strogost spoštovanja zakonskih pogojev za predložitev list kandidatov ni absolutno formalna. Iz sodne prakse Ustavnega sodišča namreč izhaja, da je treba morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov presojati z vidika možnosti uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave«.

11. Upravno sodišče je v eni od svojih drugih sodb št. UL0011427 z dne 12. 9. 2014 v 14. točki zapisalo: » To ustaljeno stališče pa ne pomeni, da je treba določbi 55. in 1. odstavka 56. člena ZVDZ v vsakem primeru razlagati strogo in do strank v postopku (ter volivcev) restriktivno. Strogost se vsekakor nanaša, kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča v primerljivih zadevah, na vprašanje, zoper katere akte in dejanja v volilnem postopku, kjer naj bi šlo za nepravilnosti pri delu volilnega odbora oziroma okrajne volilne komisije, je mogoče uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu. Primeri iz ustavno-sodne prakse Ustavnega sodišča namreč kažejo, da morajo z enako mero skrbnosti volilni organi in pristojna redna sodišča svoje odločitve tehtati in relevantne določbe ZLV in ZVDZ interpretirati in uporabiti v posamičnih primerih tako, da je v čim večji meri omogočeno uresničevanje volilne pravice in učinkovito sodno varstvo le-te.“

12. Glede na navedeno pritožnik dodaja, da tolmačenje določb Pravilnika s strani OVK nesorazmerno posega v volilno pravico kandidata ter položaj predlagatelja, saj bi v primeru zavrnitve kandidature predlagatelj ostal brez kandidatov v celotni občini Mirna Peč. Ker so različne okoliščine, ki so izhajale iz vsebine Zapisnika, jasno kazale na to, da je bila oblikovana volilna komisija tričlanska, je po mnenju pritožnika ravnanje OVK, ki je ob tem uporabilo razlago, da naj bi šlo za dvočlansko volilno komisijo, brez da bi pozvalo predlagatelja k dopolnitvi, v nasprotju z načelom sorazmernosti pri uresničevanju volilne pravice.

13. Glede na zgoraj navedene utemeljitve Upravnega sodišča bi bila odločitev OVK v nasprotju z načelom sorazmernosti pri uresničevanju volilne pravice tudi v primeru, če bi bila v volilni komisiji tudi v resnici le dva člana. Utemeljitev sodišča namreč pravi, da je Upravno sodišče strogo pri ugotavljanju, ali je bila lista kandidatov sestavljena v skladu z notranjimi pravili politične stranke, le kolikor ima to neposreden vpliv na spoštovanje zakonskih pogojev, ter da strogost spoštovanja zakonskih pogojev za predložitev list kandidatov ni absolutno formalna.

14. Predlaga, da pristojno Upravno sodišče odločbo v celoti odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Pritožbi med drugim prilaga izjavo udeležencev seje Občinskega odbora Mirna Peč in izjavo člana volilne komisije.

15. Pritožba je utemeljena.

16. Po določilu 1. odstavka 97. člena ZLV lahko zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero organ zavrne kandidaturo oziroma listo kandidatov, vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na Upravno sodišče. Tožena stranka ne oporeka aktivne legitimacije tožeči stranki in tudi sodišče s tega vidika ne vidi ovir za sprejem pritožbe tožeče stranke v obravnavo.

17. Po podatkih v spisu je tožnik kot predstavnik kandidature izpodbijano odločbo prejel dne 23. 10. 2018 ob 16.15 uri. Pritožbo tožeče stranke pa je sodišče prejelo 24. 10. 2018 ob 12.01 uri, kar je znotraj zakonskega roka 48 ur iz 1. odstavka 97. člena ZLV.

18. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka meni, da je napaka v kandidaturi tožeče stranke, ki jo je ugotovila tožena stranka - to je nespoštovanje postopka, določenega s pravili politične stranke (51. člena ZLV v zvezi s 4. členom Pravilnika o določanju kandidatov in kandidatk na lokalnih volitvah) - takšna, da je ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno pomanjkljivost, in zaradi katere bi tožena stranka morala uporabiti določilo drugega odstavka 56. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ),1 ampak zgolj implicitno iz odločbe izhaja, da je tožena stranka štela, da gre za vsebinsko pomanjkljivost, ki je predlagatelj kandidature ne bi mogel odpraviti v roku 3 dni iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ.2 Tožena stranka od vseh pravno relevantnih določb ZLV in ZVDZ, ki jih je treba uporabiti v tem primeru, omenja zgolj določbo 51. člena ZLV.3

19. ZLV v 72. členu, ki določa, kaj vse „mora vsebovati kandidatura“, med obvezne sestavine ne uvršča tudi zapisnika o delu volilne komisije politične stranke, ali o določitvi članov volilne komisije, ampak določa, da mora kandidatura med drugim vsebovati „zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov, kar pa za toženo stranko ni sporna listina v konkretnem primeru. Poleg tega tudi 4. člen Pravilnika o določanju kandidatov in kandidatk na lokalnih volitvah (v nadaljevanju: Pravilnik), zaradi katerega je tožena stranka kandidaturo zavrnila, glede volilne komisije ne določa nič drugega, kot to, da „tri-člansko komisijo“ izmed sebe imenuje občinski odbor „za izvedbo tajnih volitev“, kar naj bi se po zapisniku o delu organa politične stranke, ki je določil kandidature, tudi zgodilo, s tem, da sta pod rubriko 2.č navedena le dva člana in ne trije. Zaradi teh dveh razlogov, ki se neposredno navezujeta na razlago drugega odstavka 72. člena ZLV, in 4. člena Pravilnika, v tem konkretnem primeru tožena stranka ni imela dejanske podlage za oceno, da gre očitno za vsebinsko pomanjkljivost kandidature, ampak bi morala v izpodbijani odločbi utemeljiti, zakaj ob upoštevanju zgornje razlage omenjenih dveh določil in predloženih listin s strani predstavnika kandidature šteje, da ne gre zgolj za formalno pomanjkljivost, ki daje prizadeti stranki procesno pravico iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ.

20. V takem primeru, ko ne gre za očitno vsebinsko pomanjkljivost v smislu 56. člena ZVDZ, mora biti utemeljitev o vsebinski pomanjkljivosti obvezna sestavina obrazložitve, ki jo mora vsebovati zavrnilni akt občinske volilne komisije iz prvega odstavka 56. člena ZVDZ. V nasprotnem primeru je zaradi kratkih rokov v zakonski ureditvi lokalnih volitev lahko ogrožena tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave) oziroma sodnega varstva (23. člen Ustave) predstavnika kandidature v zvezi z uresničevanjem splošne in enake volilne pravice iz 43. člena Ustave.

21. Ker izpodbijani akt te obrazložitve nima, tožena stranka ni spoštovala določil 2., 3., 4. in 5. točke 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se v zadevah odločanja po ZLV uporabljajo smiselno na podlagi 4. člena ZUP.4

22. Ta procesna napaka pa je po oceni sodišča v konkretnem primeru lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve (druga točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1) in sicer iz dveh razlog. Prvi razlog je dosedanja ustavno-sodna in upravno-sodna praksa glede razmejevanja vsebinskih in formalnih pomanjkljivosti iz 56. člena ZVDZ. Drugi razlog pa so argumenti v pritožbi in priložene listine s strani tožeče stranke ter odgovor na pritožbo tožene stranke.

23. Upravno sodišče je glede določbe prvega odstavka 56. člena ZVDZ, na katero bi sicer tožena stranka morala opreti svojo odločitev, pa je niti ne omenja, že zavzelo stališče,5 da ta določba, če je seveda pravilno uporabljena, ne predstavlja omejevanja pravice iz 43. člena Ustave v smislu tretjega odstavka 15. člena Ustave,6 ampak gre za zakonsko ureditev načina uresničevanja pravice iz 43. člena Ustave v smislu drugega odstavka 15. člena Ustave.7 Do tega zaključka je sodišče prišlo na podlagi ustavno-sodne prakse Ustavnega sodišča v postopkih ustavnih pritožb zoper sodne odločitve v upravnih sporih v volilnih zadevah, kjer je Ustavno sodišče izpeljalo naslednjo interpretacijo: „Ker volitve predstavljajo proces, ki se mora odvijati in končati v določenem kontinuiranem obdobju, so vsa opravila, ki jih je treba opraviti v tem postopku, omejena z zakonskimi roki, ki so zelo kratki. Vsi organi, ki so pooblaščeni za odločanje v tem postopku, morajo upoštevati to posebno naravo volilne pravice, hkrati pa jo morajo upoštevati tudi vsi udeleženci postopka /.../.8 „Politična stranka, ki hoče sodelovati na volitvah, mora svojo organiziranost in delovanje prilagoditi tem zahtevam in poskrbeti za to, da bo lahko izkazala obstoj zakonskih pogojev ob vložitvi kandidatne liste9 /.../ Predlagatelj liste kandidatov mora še toliko skrbneje oblikovati listo kandidatov v skladu z določbami ZLV in izkazati, da jo je oblikoval v skladu z zakonskimi pogoji“10

24. To ustaljeno stališče Ustavnega sodišča pa ne pomeni, da je treba določbo 1. odstavka 56. člena ZVDZ v vsakem primeru razlagati strogo in do strank v postopku (ter volivcev) restriktivno.11 Upravno sodišče se je v svoji upravno-sodni praksi12 že ukvarjalo s pravnim vprašanjem, kako široko oziroma ozko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz 2. odstavka 56. člena ZVDZ in je za temelj interpretacije določila 56. člena ZVDZ in za usmeritev pri izgrajevanju sodne prakse na tem področju uporabilo ustavno-sodno prakso varstva volilne pravice, po kateri mora strogost spoštovanja predpisanih pogojev za predložitev list kandidatov upoštevati tudi potrebno in sorazmerno fleksibilnost. Iz sodne prakse Ustavnega sodišča namreč izhaja, da je treba morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov presojati z vidika možnosti čim bolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka.

25. Tako je na primer v sodbi Up-2385/08 z dne 9. 9. 2008 Ustavno sodišče odločilo, da kljub temu, da kandidatna lista ni vsebovala zakonskega pogoja o petdesetih podpisih podpore volivcev, ki ni zgolj formalna pomanjkljivost, ni v neskladju z volilno pravico ravnanje volilne komisije, ki kljub temu predlagatelja kandidatne liste pozove k dopolnitvi kandidatne liste v smislu drugega odstavka 56. člena ZVDZ, „kajti če bi se izkazalo, da ta dejansko razpolaga“ še z že pridobljenimi dodatnimi podpisi podpore, ali da ti le pomotoma niso bili predloženi ipd., potem bi šlo po svoji naravi dejansko za formalno pomanjkljivost, ki ne zahteva novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku in ki bi jo bilo torej mogoče odpraviti.13 V drugem primeru, ko je bilo sicer izkazano, da so pri določanju kandidatov za občino sodelovali člani stranke, ki so imeli volilno pravico in stalno prebivališče v drugi občini, je Ustavno sodišče odločilo, da bi sicer takšno ravnanje lahko pripeljalo do kršitve pravila iz 2. stavka 51. člena ZLV, vendar pa ne tudi v konkretnem primeru, kajti tudi če postopek ni bil izveden tako, ni mogoče šteti, da je bil izveden nezakonito, „če je mogoče nedvoumno ugotoviti“, da so kandidature določili (potrdili) člani stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega stavka 51. člena ZLV.14 V zadevi U-I-309/94 pa je Ustavno sodišče, na primer, odločilo, če je skupina volivcev predlagala, da je sestavni del imena liste kandidatov tudi znak, pri čemer pa ime liste kandidatov, ki jo vložijo volivci, po zakonu ne more imeti tudi znaka, potem bi volilna komisija pred potrditvijo liste po določbi drugega odstavka 56. člena ZVDZ morala šteti, da ima lista „formalne pomanjkljivosti in pozvati k njihovi odpravi oziroma ob vztrajanju pri takšnem imenu listo zavrniti v delu, ki se nanaša na uporabo znaka.“15 Tudi v zadevi Up 16/92-5 z dne 25. 11. 1992, kjer je šlo za vprašanje pravilnosti imena kandidatne liste v postopku volitev v Državni zbor, je Ustavno sodišče zakonsko določbo o formalnih pomanjkljivostih iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ ustavi-skladno razlagalo tako, da je treba zaradi varstva ustavne volilne pravice zakonske določbe interpretirati široko, tako da se obseg te pravice ohranja neokrnjen in ne tako, da se zožuje.“

26. Upravno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka z izpodbijanim aktom določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ (implicitno) uporabila na restriktiven način, za kar pa v konkretnem primeru ni imela zakonite oziroma upravičene podlage ne samo glede na že omenjeno razlago določil 72. člena ZVDZ in 4. člena Pravilnika (v zvezi z prvim odstavkom 51. člena ZLV), ampak tudi glede na zgoraj opisane primere razmejevanja med vsebinskimi in formalnimi pomanjkljivostmi iz ustavno-sodne prakse, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.

27. Poleg tega pa je sodišče ugotovilo, da je napaka glede pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega akta z vidika pravno relevantnih okoliščin iz prvega in drugega odstavka 56. člena ZVDZ lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, ker tožnik v pritožbi na prepričljiv način utemeljuje, da je iz sporne rubrike pod točko 3.č. Zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil kandidature za volitve članov občinskega sveta, zgolj zaradi administrativne napake izpadlo ime tretjega člana. Pri tem ni pomembno to, da so „člani“ v obrazcu navedeni v množinski obliki in da obrazec vsebuje tri črte oziroma prostore za vpis treh imen članov komisije, ampak je za sodišče bistveno, da je tožnik v podporo svojim trditvam, ki niso neverjetne, priložil dve listini. Predložil je podpisane izjave petih članov občinskega odbora ..., da so na seji 4. 10. 2018 določali kandidaturo za volitve v občinski svet in da so v skladu s Pravilnikom imenovali tri-člansko komisijo za izvedbo tajnega glasovanja v sestavi, ki je v izjavi tudi navedena. V izjavi je tudi rečeno, da je komisija v tej sestavi tudi izvedla tajne volitve za določitev kandidatov. Sodišče nima nobenih razlogov za pomislek, da bi bile te izjave petih oseb neresnične oziroma lažne. Posebej pa je tožnik kot predsednik občinskega odbora ... priložil izjavo z dne 23. 10. 2018, da je bil na seji občinskega odbora dne 4. 10. 2018 izvoljen za člana omenjene volilne komisije za izvedbo tajnih volitev. V tožbi pa je pritožnik utemeljeno ugovarjal, da Pravilnik vpisa imen in priimkov članov volilne komisije v zapisnik ne zahteva in tudi zakon za izkaz izpolnjenosti pogoja tri-članske komisije ne zahteva predložitve imen in priimkov članov komisije. Sodišče tudi pripominja, da če bi občinski odbor štel manj kot pet članov, bi tajne volitve lahko po Pravilniku izvedel tudi zgolj predsednik občinskega odbora (tretji odstavek 4. člena Pravilnika).

28. Na drugi strani tožena stranka ni posebej odgovorila na pritožbo in pritožbi priloženim listinam v upravnem sporu ne odreka verodostojnosti, ampak je zgolj priložila prvo stran sodbe Vrhovnega sodišča v zadevi Uv 4/2014 z dne 22. 6. 2014. Situacija v zadevi Uv 4/2014 pa je bistveno drugačna od predmetne sporne okoliščine, kajti v zadevi Uv 4/2014 pritožnik potem, ko je, za razliko od pritožnika v obravnavanem upravnem sporu, dobil možnost, da odpravi pomanjkljivosti, tega ni storil, pri čemer iz 11. odstavka obrazložitve ni mogoče ugotoviti, da je šlo v omenjeni zadevi za istovrstno pomanjkljivost v zapisu sestave volilne komisije, ki naj bi bila zadolžena za določena volilna opravila na enak način, kot je bila zadolžena volilna komisija v predmetnem upravnem sporu.

29. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je treba pritožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti, ker je tožena stranka kršila določila 2., 3., 4. in 5. točko 1. odstavka 214. člena ZUP v zvezi z določilom prvega in drugega odstavka 56. člena ZVDZ v povezavi z določbo 51. člena ZLV in 72. člena ZLV (in 4. člena Pravilnika) in je tudi napačno uporabila materialno pravo (51. in 72. člen člen ZLV), posledično je bilo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Zato je sodišče izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi s stranki v ponoven postopek (3., 4. in 2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora takoj po prejemu sodbe, ob upoštevanju stališč sodišča, ki zadevajo uporabo materialnega prava in procesnih določb (4. odstavek 64. člena ZUS-1), ugotoviti in opredeliti, v čem konkretno obstaja formalna pomanjkljivost kandidature, kako jo predlagatelj lahko odpravi, in zahtevati od predlagateljev, da v roku 3 dni predmetno pomanjkljivost odpravi. Na ta način bo možno spoštovati določbo 59. člena ZVDZ glede roka za izdajo odločbe o potrditvi oziroma zavrnitvi liste kandidatov.

1 Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07- OdlUs, 23/17. Po določilu 2. odstavka 74. člena ZLV se glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov, določanja seznamov potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov in njihove objave smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor. 2 Po določilu prvega odstavka 56. člena ZVDZ, če volilna komisija volilne enote ugotovi, da lista kandidatov ni določena v skladu s tem zakonom, jo zavrne. Po določilu prvega stavka drugega odstavka tega člena pa, če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. 3 Po prvem stavku tega določila politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. 4 Po tem določilu se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. 5 Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1481/2014-11, 12. 9. 2014, odst. 12. 6 Po tem določilu so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. 7 Po tem določilu je z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. 8 Odločba Ustavnega sodišča Up-305/98 z dne 19. 11. 1998, odst. 5. 9 Ibid. odst. 8. 10 Ibid. odst. 10. 11 Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1481/2014-11, 12. 9. 2014, odst. 14. 12 Na primer sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1507/2014-5 z dne 18. 9. 2014, odst. 10-12. 13 Odločba Ustavnega sodišča Up-2385/08, 9. 9. 2008, odst. 9. 14 Odločba Ustavnega sodišča Up-630/02 z dne 28. 10. 2002, odst. 7. 15 Odločba Ustavnega sodišča U-I-309/94, 16. 2. 1996, odst. 13.