Jedro

V primeru razveze zakonske zveze se morajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, vrniti v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. V obravnavanem primeru ni šlo za običajno darilo, ki ga ni treba vračati.

Aktivna legitimacija tožnika je podana, saj je pogodbena stranka darilne pogodbe, ki jo izpodbija.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo darilno pogodbo, s katero je tožnik toženki podaril solastni delež do 1/4 na nepremičnini parc. št. 5/7 k. o. X in solastni delež do 12,5/100 na parc. št. 5/4 iste k. o. (I. točka ). Toženki je naložilo, da je dolžna v roku petnajst dni izročiti tožniku listino, na podlagi katere se bo tožnik vpisal kot solastnik teh nepremičnin (II. točka). Toženki je naložilo tudi, naj v roku petnajst dni plača tožniku 1.744,32 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča, da sporni mešani pravni posel, dejansko predstavlja darilo, ki ga je toženka dolžna vrniti tožniku, saj ne gre za običajno darilo. Iz pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je razvidno, da sta bila oba solastniška deleža tožnika obremenjena s stvarnim bremenom domače oskrbe v korist tožnikovih staršev. Tožnik je to breme izbrisal šele po letu 2008, ko je že umrl njegov oče. Tožnikova starša sta v času sporne pogodbe živela na istem naslovu kot pravdni stranki in sta bila dnevno deležna naklonil s strani pravdnih strank. Tožnikova mati je sicer v postopku to kategorično zanikala, vendar je tožnik nehote priznal, da je toženka vendarle naklonila določeno ravnanje v korist tožnikovih staršev. Neživljenjsko bi bilo, da tožnik s svojo življenjsko partnerko staršema ne bi nudil potrebnih storitev preživljanja. Zato ni mogoče govoriti o darilu, saj ni bil namen tožnika obdariti toženke, ampak ji izročiti tisto, kar ji gre kot njegovi zakonski partnerki. Zato je nepravilen zaključek sodišča, da toženki ni uspelo izkazati, da ne gre za običajno darilo in da ne bi skrbela za tožnikove starše. Tožnik še vedno živi v pritličju na naslovu pravdnih strank, njegova mati, ki ji je tožnik vrnil svoj solastniški del, pa nepremičnin ne uporablja. Tožnik je od leta 1991 nezaposlen in brez prihodkov. S takim ravnanjem je tožnik poskrbel, da nanj uradno ni pisano nobeno premoženje, ki bi lahko bilo predmet rubeža v primeru nasprotnih zahtevkov s strani toženke iz naslova skupnega premoženja. Tožnik nima ustrezne pravne legitimacije za sprožitev tega postopka, saj je vsa svoja upravičenja, ki jih je dobil od očeta, prenesel na svojo mater.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta bivša zakonca, ki sta pred sklenitvijo zakonske zveze živela v izvenzakonski skupnosti. Z darilno pogodbo in pogodbo o pripoznavi med izvenzakonskima partnerjema z 22. 9. 1995 je tožnik, ki je bil solastnik parc. št. 5/4 k. o. X do 70/100, ki v naravi predstavlja hišo z dvoriščem in parc. št. 5/7 k. o. X do 1/2, ki v naravi predstavlja njivo, podaril toženki polovico svojega solastnega deleža na parc. št. 5/7 k. o. X, kar je 1/4 nepremičnine in 12,5/100 parc. št. 5/4 k. o. X, kar je 1/8 te nepremičnine. S pogodbo o pripoznavi med izvenzakonskima partnerjema pa je tožnik zaradi investicij v skupno premoženje zakoncev toženki priznal lastninsko pravico do 22,5/100 na parc. št. 5/4 k. o. X (stanovanjska hiša z dvoriščem). S tožbo v tem postopku tožnik izpodbija (le) darilno pogodbo, s katero je toženki podaril 1/4 nepremičnine 5/7 in 12,5/100 nepremičnine 5/4, obe k. o. X. Ker sta se pravdni stranki razvezali, tožnik s to tožbo zahteva vrnitev darila.

6. Po določilu drugega odstavka 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) se morajo v primeru razveze zakonske zveze darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, vrniti v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni šlo za običajno darilo, ki ga po določilu prvega odstavka 84. člena ni treba vračati.

7. Predmet obravnave v tem postopku je (le) darilna pogodba, s katero je tožnik podaril toženki solastna dela na nepremičninah parc. št. 5/7 in 5/4, obe k. o. X. Pogodba o pripoznavi med izvenzakonskima partnerjema, s katero je toženki priznal lastninsko pravico iz naslova skupnega premoženja zakoncev do 22,5/100 na parc. št. 3/4 k. o. X, ni predmet obravnave v tem postopku.

8. Toženka v pritožbi navaja, da v obravnavanem primeru ni šlo za običajno darilo, saj sta bila oba solastniška deleža, ki ju jih je tožnik podaril, obremenjena s stvarnim bremenom domače oskrbe v korist tožnikovih staršev in da je zaključek sodišča, da toženki ni uspelo dozkazati, da je skrbela za tožnikove starše, napačen. Navaja še, da ji je tožnik izročil le tisto, kar ji je šlo kot njegovi zakonski partnerki. Pritožbene navedbe niso utemeljene.

9. Glede pritožbenih trditev o obremenitvi nepremičnin z bremeni je sodišče je ugotovilo, da toženka za tožnikove starše ni skrbela. Tožnikovi materi je nudila enkratno pomoč, ko je poskrbela za takojšnjo zdravniško oskrbo, kar pa ne predstavlja skrbi v smislu stvarnega bremena, ki je vpisan v zemljiško knjigo.1 Dejstvo, da sta pravdni stranki živeli s tožnikovimi starši v isti nepremičnini, samo po sebi še ne pomeni, da je toženka za tožnikove starše skrbela. Dokazni postopek je pokazal nasprotno. M. M je zanikala, da bi toženka njej ali njenemu možu, razen enkratne pomoči, pomagala. Da bi toženka pomagala tožnikovim staršem je v svoji izpovedbi zanikal tudi tožnik, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da je tožnik potrdil toženkino pomoč. Poleg tega so se tožnikovi starši iz nepremičnine, v kateri so živeli skupaj s pravdnima strankama preselili, zato tudi iz tega razloga ne more biti samoumevno, da bi jim toženka pomagala, ker so skupaj živeli. Dejstvo, da sta bili podarjeni nepremičnini obremenjeni, pa samo po sebi ne potrjuje, da ne bi šlo za darilno pogodbo.

10. Toženka v pritožbi navaja, da je tožnik s premoženjem razpolagal in ga prenesel na svojo mater. To za odločanje o zadevi niti ni relevantno. Tožnik je lahko razpolagal le s premoženjem, katerega lastnik je bil. Tožnik v tem postopku zahteva vrnitev (le) tistega premoženja, ki ga je na toženko prenesel z darilno pogodbo z 22. 9. 1995. Kako je tožnik razpolagal s svojim preostalim premoženjem ni stvar tega postopka. Prav tako ni pomembno, če tožnik nima (več) premoženja, ki bi bilo lahko predmet rubeža v primeru zahtevkov tožene stranke iz naslova skupnega premoženj, kar očita toženka v pritožbi.

11. Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da tožnik ni aktivno legitimiran za vodenje tega postopka. Toženka v pritožbi navaja, da je lahko aktivno legitimirana le tožnikova mati, na katero je tožnik prenesel premoženje. Darilno pogodbo, ki jo tožnik s to tožbo izpodbija, sta sklenili pravdni stranki. Zato aktivne legitimacije za izpodbijanje pravnega posla ne more imeti tožnikova mati, ki niti ni bila stranka pogodbe, ampak le tožnik, kar je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče. 12. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena za odločanje v tej zadevi in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

13. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi zadeve, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 V zemljiškoknjižnih vložkih je bila vpisana pravica stvarnega bremena domače oskrbe v primeru bolezni, onemoglosti ter opustitev namestitve v domu ostarelih, v primeru objektivne nezmožnosti oskrbe ostarelih staršev pa skrb za starše po kvalificirani osebi v korist F. M. in A. M.