Jedro

Upoštevaje zgoraj pojasnjeno pasivnost toženca v postopku na prvi stopnji sojenja bi toženec trditve o dobavi cevi in obljubljenem popustu skupaj s predloženima listinskima dokazoma moral in mogel podati že v postopku na prvi stopnji sojenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo1 (I.) ugodilo zahtevku za plačilo 4.480,00 EUR v roku 8 dni in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.6.2021 dalje do plačila ter povrnitev izvršilnih stroškov v višini 153,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.8.2021 dalje do plačila in (II.) odločilo, da je tožena stranka (toženec) dolžna v roku 8 dni od prejema sodbe tožeči stranki (tožniku) plačati 434,92 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo, s katero nasprotuje plačilu 1.500,00 EUR s pripadki, tožnikovih odvetniških stroškov in zamudnih obresti (izpodbijani del). V pritožbi navaja, da tožnikovih odvetniških stroškov in zamudnih obresti ne priznava. Plačilu 1.500,00 EUR nasprotuje v smeri, naj se pri obračunu v višini 4.480,00 EUR upošteva dobropis v višini 1.500,00 EUR, ki ga je pripravljen poravnati v roku 30 dni od prejema dobropisa. Dodaja, da je tožniku s kompenzacijo z dobaviteljem priskrbel od dobavitelja „protišimne“ cevi. Znesek kompenzacije s storitvami je bil 350,00 EUR in ni upoštevan v nobenem obračunu. Tožnika je toženec spoznal z gradbenim podjetjem, v katerem je „zaposlen“ toženec in za katerega je tožnik opravljal krovske storitve, in tožnik mu je ustno ponudil, da se mu bo oddolžil v obliki storitev oziroma da mu bo na opravljene storitve podal poseben popust. Popusta tožnik ni nikoli upošteval. K pritožbi toženec prilaga omenjeni obračun (priloga B62) in SMS-e pogovorov, iz katerih naj bi med drugim izhajalo, da je toženec tožniku pomagal urejati plačila in je potrjeval njegove račune (prilogi B4 in B5).

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče tožencu uvodoma pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje sporno sodbo izdalo na podlagi 488. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je ugotovilo, da lahko izda odločbo brez izvedbe naroka za glavno obravnavo, ker med pravdnima strankama dejansko stanje ni bilo sporno, ker ni bilo drugih ovir za izdajo odločbe in ker nobena izmed pravdnih strank izvedbe naroka ni zahtevala. Predmetno je bilo posledica tega, da toženec na konkretizirane navedbe tožnika v dopolnitvi tožbe ni odgovoril in da na izrecen poziv sodišča, če pravdni stranki zahtevata izvedbo naroka (glej 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), toženec ni odgovoril, medtem ko je tožnik izjavil, da izvedbe naroka ne zahteva. Vsebino priloge B1, ki je priložena k pritožbi kot priloga B6, je tožnik pojasnil in sodišče prve stopnje je temu sledilo, saj toženec konkretiziranih tožnikovih navedb, zakaj mu je toženec dolžan plačati 4.480,00 EUR s pripadki, ni z ničemer konkretizirano prerekal. 6. Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da ne obstoji tožnikova terjatev do toženca v višini 4.480,00 EUR (s pripadki). Vsebina pritožbe je v tem, da bi moral tožnik v zvezi s predmetnim zneskom tožencu priznati še dobropis v višini 1.500,00 EUR iz naslovov zgoraj omenjenih dobave cevi in obljubljenega popusta. Teh pritožbenih trditev in predloženih dokazov (prilog B4 in B5) pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP sme namreč pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti pravočasno že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Upoštevaje zgoraj pojasnjeno pasivnost toženca v postopku na prvi stopnji sojenja bi toženec trditve o dobavi cevi in obljubljenem popustu skupaj s predloženima listinskima dokazoma moral in mogel podati že v postopku na prvi stopnji sojenja. V pritožbenem postopku so njegove trditve in dokazi v tej smeri nedovoljene in zato neupoštevne pritožbene novote.

7. Ker drugih konkretiziranih pritožbenih očitkov toženec ni podal, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanje sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Ob ugotovljenih dejstvih, ki so razvidna iz izpodbijane sodbe in se na tem mestu ne ponavljajo, je sodišče prve stopnje materialno pravo (op. tudi glede zakonskih zamudnih obresti) pravilno uporabilo. Prav tako je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi pravdnih stroškov.

8. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil. 1 Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe namesto besede razsodilo uporabilo očitno napačen izraz sklenilo. 2 Priloga B6 je enaka prilogi B1, ki jo je toženec pravočasno predložil v postopku na prvi stopnji sojenja in je sodišče prve stopnje pri odločanju ni spregledalo.