Jedro

Ob ugotovitvi, da ima storilčeva družina premoženje, ki presega vrednost 48 osnovnih zneskov in da je tako podan izključitveni razlog po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, so okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da je oče brezposeln in brez vsakršnega nadomestila ali socialne pomoči ter da tudi sam prejema le občasne prihodke z delom preko študentskega servisa, za presojo pravilnosti in zakonitosti nepomembne, saj se nanašajo na vprašanje dohodkov družine in dohodkovni cenzus. Namreč tudi če je dohodkovni cenzus izpolnjen, predlogu za nadomestitev globe ni mogoče ugoditi, če ima družina premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15. dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka, izrečene in določenih s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1145/2019 z dne 4. 10. 2019, z delom v splošno korist ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi povzema ugotovitve sodišča prve stopnje in poudarja, da so nepremičnine, katerih lastnica je njegova mati, obremenjene s hipotekami, stanovanje na naslovu ... pa oddaja v najem za 120,00 EUR mesečno, kar služi za redno odplačevanje dolgov iz naslova hipotek. Oče je brezposeln in brez vsakršnih dohodkov, pa tudi sam nima nobenih rednih prihodkov in se šola kot dijak. Premoženjsko stanje družine celotne družine ni tako, kot ugotavlja sodišče. Formalno je sicer vrednost družinskega premoženja velika in presega dovoljeni litim, vendar pa dejansko ves čas ostanek denarja od prejete mamine plače in njegovih prihodkov od občasnega dela preko študentskega servisa ostane za poplačilo kreditov. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu omogoči nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z opravo družbeno koristnega dela, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je storilec dijak in da se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) šteje za vzdrževano osebo, saj ga še preživljata starša, zaradi česar se pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja upoštevajo tudi dohodki in premoženje njegovih staršev. Pri tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilčeva mama lastnica stanovanja v stavbi na naslovu ... (št. stavbe 212, del stavbe 10 v k. o. ...), katerega ocenjena vrednost po podatkih iz evidence e-prostor znaša 53.476,00 EUR, storilec pa s svojo družino živi na naslovu K. xx, P.. Ker vrednost tega premoženja znaša 53.476,00 EUR in tako znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), je sodišče prve stopnje storilčev predlog za nadomestitev globe z delom v splošno korist zavrnilo, saj se v skladu z drugim odstavkom 19.a člena ZP-1 nadomestitev globe z delom v splošno korist odobri predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, slednja pa se ne glede na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in 27. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka tj. 19.304,64 EUR.

5. Storilec v pritožbenih navedbah pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede obsega in vrednosti družinskega premoženja, ki je odločilno za sprejem izpodbijane odločitve. Pritožbeno poudarjanje, da so vse nepremičnine obremenjene s hipotekami zaradi nominalno precej visokih kreditnih obveznosti, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliv. Sedmi odstavek 27. člena ZSVarPre sicer določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti nepremičnino oziroma nepremičnine, katere vrednost oziroma katerih skupna vrednost presega višino iz prvega odstavka tega člena, ne presega pa višine 50.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma s temi nepremičninami preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, vendar se v skladu z osmim odstavkom 27. člena ZSVarPre kot okoliščine, na katere oseba ne more vplivati, štejejo zlasti: (-) nasilje v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki v skladno s predpisi, ki urejajo nasilje v družini, (-) začet postopek odtujitve ali razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje, ki ne traja več kot 24 mesecev, (-) če je oseba upravičena do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev ali do prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in je začet postopek zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi. Vendar sedmega odstavka 27. člena ZSVarPre v konkretni zadevi ni mogoče uporabiti že iz razloga, ker vrednost stanovanja v Celju celo presega vrednost 50.000,00 EUR. Poleg tega pa po mnenju pritožbenega sodišča zastavne pravice na nepremičnem premoženju (hipoteke), ki sicer do neke mere vpliva, vendar ne onemogoča v celoti razpolaganja z nepremičnino, same po sebi ni mogoče šteti kot okoliščino, na katero storilčeva mati ne more vplivati in s temi nepremičninami razpolagati, da bi bilo mogoče šteti, da je podana izjema po sedmem in osmem odstavku 27. člena ZSVarPre.

6. Ob ugotovitvi, da ima storilčeva družina premoženje, ki presega vrednost 48 osnovnih zneskov in da je tako podan izključitveni razlog po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, so okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da je oče brezposeln in brez vsakršnega nadomestila ali socialne pomoči ter da tudi sam prejema le občasne prihodke z delom preko študentskega servisa, za presojo pravilnosti in zakonitosti nepomembne, saj se nanašajo na vprašanje dohodkov družine in dohodkovni cenzus. Namreč tudi če je dohodkovni cenzus izpolnjen, predlogu za nadomestitev globe ni mogoče ugoditi, če ima družina premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, k plačilu pa ga bo pozvalo sodišče prve stopnje.