Jedro

V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje v celoti oprlo na sporno izvedensko mnenje, tožnica je svoje pripombe na izvedensko mnenje podala natančno in konkretizirano, pri tem pa ni izkazano, da bi bil zavrnjen dokazni predlog dan z namenom zavlačevanja postopka, zato bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi dokaznemu predlogu tožnice in sodnemu izvedencu odrediti, da na zadnjem naroku za glavno obravnavo z dne 7. 1. 2021 ustno dopolni prvotno izvedensko mnenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v točkah od II do V izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnici) znesek 234,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2018 dalje do plačila, in sicer v roku 15 dni od vročitve sodbe (točka I izreka). V presežku do vtoževanega zneska glavnice s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka) in odločilo, da je toženka dolžna v korist proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) iz naslova oprostitve plačila stroškov postopka na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Bpp 132/2019 z dne 8. 3. 2019, v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti znesek 52,92 EUR (točka III izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje odločilo še, da je toženka dolžna v korist proračuna RS iz naslova oprostitve plačila predujma za izvedenca na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Bpp 511/2019 z dne 18. 9. 2019, povrniti znesek 35,14 EUR in na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Bpp 61/2020 z dne 3. 2. 2020, znesek 44,83 EUR, vse v roku 15 dni od prejema sodbe (točka IV izreka). Nazadnje je sodišče prve stopnje odločilo še, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v višini 27,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dni po vročitvi sodbe tožnici (točka V izreka).

2. Zoper zavrnilni (in posledično stroškovni) del citirane sodbe sodišča prve stopnje (točke II do V izreka) se pritožuje tožnica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za toženko.

Bistvo pritožbene graje je, da tožnica ni sprejela izvedenskega mnenja sodnega izvedenca medicinske stroke T.M., dr. med. spec. ortopedije in travmatologije z dne 15. 5. 2020 (v nadaljevanju: izvedenskega mnenja, list. št. 66 – 69), saj je mnenja, da je le - to nepopolno in da ne odraža dejanskega stanja glede obravnavane poškodbe tožnice, zato je sodišču prve stopnje predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja, kar pa je slednje neutemeljeno zavrnilo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja in s tem pritrjuje pritožbi, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe, saj sodišče druge stopnje v nadaljevanju opisane kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, ker bi v tem primeru prvič celovito presojalo dejansko stanje, pravdnima strankama pa odvzelo možnost pravnega sredstva, po oceni sodišča druge stopnje pa sprejeta odločitev tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi in drugi odstavek 354. člena v zvezi s 355. členom ZPP).

6. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje s sklepom, opr. št. P 76/2019 z dne 24. 2. 2020, v postopek pritegnilo zgoraj imenovanega sodnega izvedenca dr. T.M., ki je izdelal izvedensko mnenje z dne 15. 5. 2020. Medtem, ko je toženka izvedensko mnenje v celoti sprejela, mu je tožnica s pripravljalno vlogo z dne 15. 6. 2020 (list. št. 80 – 81) argumentirano nasprotovala in predlagala, da sodni izvedenec sporno izvedensko mnenje dopolni tako, da bo odgovoril na vse pripombe tožnice, ki so podrobneje razvidne iz predmetne pripravljalne vloge. Sodišče prve stopnje je takšen dokazni predlog tožnice na zadnjem naroku za glavno obravnavo z dne 7. 1. 2021 pavšalno zavrnilo (list. št. 85), v obrazložitvi izpodbijane sodbe pa obrazložilo zgolj, "da je navedeno izvedensko mnenje jasno in popolno ter strokovno obrazloženo, prav tako ni samo s seboj v nasprotju, zato niso podani razlogi za dodatno dokazovanje z istim ali celo novim izvedencem. Zgolj nezadovoljstvo pravdne stranke z izvedenskim mnenjem namreč po drugem odstavku 254. člena ZPP in ustaljeni sodni praksi ni razlog za postavitev drugega, novega izvedenca. Le če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja in se pomanjkljivosti in dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva dopolnitev mnenja ali celo mnenje drugih izvedencev, kar pa v konkretnem primeru ni podano" (3. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

7. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbeni graji, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga tožnice z dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 15. 5. 2020 zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je s tem kršilo tožničino ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, kot bo to podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju tega sklepa.

8. Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je namreč zavzela enotno stališče1, da sodišče v primeru, ko je uspeh v pravdi izključno odvisen od mnenja sodnega izvedenca oziroma v primeru, ko se predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja nanaša na ugotovitve o ključnem spornem dejstvu, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, praviloma2 ne more zavrniti obrazloženega predloga pravdne stranke po (ustni) dopolnitvi izvedenskega mnenja z utemeljitvijo, da je po oceni sodišča izvedensko mnenje popolno in prepričljivo. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje v celoti oprlo na sporno izvedensko mnenje, tožnica je svoje pripombe na izvedensko mnenje podala natančno in konkretizirano, pri tem pa ni izkazano, da bi bil zavrnjen dokazni predlog dan z namenom zavlačevanja postopka, zato bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi dokaznemu predlogu tožnice in sodnemu izvedencu odrediti, da na zadnjem naroku za glavno obravnavo z dne 7. 1. 2021 ustno dopolni prvotno izvedensko mnenje.

9. O vprašanju, ali opustitev zaslišanja izvedenca po že podanem pisnem izvedenskem mnenju predstavlja procesno kršitev, se je opredelilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije3. Njegovo stališče, ki se opira na pravno teorijo, je, da pisna komunikacija ne more nadomestiti neposrednega, živega dialoga in da predhodno pisno izvedensko mnenje sodišča ne odvezuje dolžnosti, da izvedenca povabi na narok in s tem strankam omogoči, da mu postavljajo vprašanja; neposredno zaslišanje je nenadomestljivo vselej, kadar so potrebna medsebojna pojasnila ali kadar so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in nedorečenosti. S tem je strankam zagotovljeno, da se opredelijo do vsega procesnega in dokaznega gradiva in da lahko aktivno vplivajo na potek in rezultat postopka, v konkretnem primeru pa tudi, da se prepričajo o korektnosti postopka izdelave mnenja in se jim tako zagotovi pravica do vsebinsko polne kontrole nad izvedbo odločilnih dokazov.

10. Upoštevajoč navedeno je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v celoti razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP). V ponovljenem sojenju naj sodišče prve stopnje izvede dokazni predlog tožnice in sodnemu izvedencu odredi ustno dopolnitev izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo ter nato ponovno razsodi v zadevi.

11. Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev o glavni stvari je posledično razveljavilo tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (154. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

1 Primerjaj sklep VSRS opr. št. II Ips 259/2016 z dne 20. 4. 2017, sklep VSRS opr. št. II Ips 182/2012 z dne 15. 11. 2012, sklep VSRS opr. št. II Ips 40/2016 z dne 10. 3. 2016 in sodbo VSRS opr. št. II Ips 339/2014 z dne 21. 7. 2016. 2 Izjema velja le v primeru, ko je takšen dokazni predlog po presoji sodišča podan z izključnim namenom zavlačevanja postopka. 3 Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-680/2014 z dne 5. 5. 2016.