Jedro

Tožnica z zatrjevanjem, da je sporna gradnja zgrajena v odmiku, ki je manjši od odmika, predpisanega s prostorskim aktom, ne izkazuje pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek. Materialni predpis sicer predpisuje minimalne odmike, ki jih je treba upoštevati v upravnem postopku izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo, kar pa ne pomeni, da tožnica s tem izkazuje pravni interes za vstop v inšpekcijski postopek, ki teče zaradi varstva javnega interesa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo A.A. za izrek inšpekcijskega ukrepa za prizidek na severovzhodni strani stanovanjske hiše na naslovu ..., ki obenem pomeni zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku vodenem pod opr. št. 06122-1726/2017. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ navedel, da vodi postopek pod št. 06122-3897/2014 glede gradnje objekta na jugovzhodni strani stanovanjske hiše na naslovu ... V postopku je bila izdana odločba o odstranitvi objekta na podlagi 152. člena ZGO-1, zoper katero je bila vložena pritožba, o kateri pa drugostopenjski organ še ni odločal. Z ukrepi je bila prijaviteljica A.A. seznanjena. S to ugotovitvijo se A.A. strinja, vztraja pa pri tem, da je nelegalna tudi razširitev objekta - dozidava stanovanjske hiše proti parc. št. 285/1 k.o. B. Navedeno zahtevo je prvostopenjski organ štel kot pobudo, na podlagi katere je uvedel nov inšpekcijski postopek pod št. 06122-1726/2017 za gradnjo prizidka na SV strani stanovanjske hiše na naslovu ... na zemljišču parc. št. 283/6 k.o. B. Ta postopek še ni zaključen, ker še ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje.

3. Iz vloge tožeče stranke z dne 6. 4. 2017 izhaja, da prijaviteljica zahteva status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku. Na poziv prvostopenjskega organa je v danem roku vlogo dopolnila in med drugim navedla, da je njen pravni interes za vstop v postopek v tem, da naj bi graditeljica z nelegalno gradnjo na parc. št. 2836 k.o. B. posegla v prostor v nasprotju z določbami Odloka o občinskem načrtu občine Postojna (v nadaljevanju PUP), ki v četrtem odstavku 52. člena določa, da morajo biti nove stavbe od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m. Manjši odmik je dopusten le ob soglasju lastnikov sosednjih parcel, ob podrobni utemeljitvi posega, ki dokazuje, da manjši odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda na območju enote ali podenote urejanja prostora, kjer je predviden (osmi odstavek 52. člena PUP). Ker je minimalni odmik sosedove zgradbe manjši, soglasja za to pa ni dala, izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku.

4. Prvostopenjski organ ugotavlja, da tožeča stranka v vlogi in njeni dopolnitvi ni izkazala svojega pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek. Na zemljišču, ki je predmet inšpekcijskega postopka, namreč nima nobene pravice, obravnavani prizidek pa ne posega v njeno lastnino.

5. Prvostopenjski organ zaključuje, da je odločanje o legalnosti gradnje v pristojnosti gradbenega inšpektorja, kar se šteje za nujni ukrep v javnem interesu. Motenje stvarne pravice posesti pa se ne ugotavlja v inšpekcijskem postopku. Tožeča stranka v konkretnem primeru ni izkazala svojega pravnega interesa in je bil zato njen predlog za priznanje statusa stranskega udeleženca na podlagi prvega odstavka 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrnjen.

6. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, št. 0612-119/2017/2 z dne 28. 8. 2017, pritožbo tožeče stranke zoper sklep prvostopenjskega organa kot neutemeljeno zavrnilo. Tudi po oceni pritožbenega organa tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v inšpekcijskem postopku. Navedba, da se gradnja nahaja tik ob meji z njenim zemljiščem, ne izkazuje pravne koristi v inšpekcijskem postopku, pač pa gre za dejansko korist, ki v upravnem postopku ni varovana. Glede na navedeno, je izpodbijani sklep pravilen in zakonit in tožeča stranka s tovrstnimi ugovori ne more uspeti. Na odločitev o stvari sami tudi ne vplivajo ugovori, ki se nanašajo na legalizacijo gradnje, saj slednje ni stvar tega postopka in o tem prvostopni organ v postopku ni odločal. Tožeča stranka ne more izsiliti niti zahtevati, kako naj inšpektor o zadevi odloči. Odločitev o stvari pa ni ovira, da ne bi mogla v okviru varstva lastninske ali drugih pravic pred sodiščem splošne pristojnosti sprožiti ustrezne postopke, če gre za poseg v njene pravno varovane pravice.

7. Tožeča stranka se z odločitvijo prvostopenjskega organa ne strinja. Po tem, ko povzame potek celotnega inšpekcijskega postopka, ki se je zaključil z izpodbijanim sklepom, ugovarja, da je stališče prvostopenjskega organa, ki šteje, da se njen pravni interes zreducira zgolj na stvarno pravna upravičenja (pravni interes oziroma korist), ki pa ni pravno priznan interes oziroma pravna korist, napačno. Stvarnopravni interes bi tožeča stranka še najlaže uveljavila v civilnih sodnih postopkih, v konkretnem primeru pa je zavarovanje njene pravne koristi ob pomanjkanju neposrednega lastninsko pravnega varstva (tudi sam inšpekcijski organ je ugotovil, da ta gradnja ni bila izvedena na zemljišču, ki bi bilo last tožnice) v največji meri odvisna od odločitve inšpekcijskega organa. Inšpekcijski organ je prvenstveno varuh javnega interesa, kolikor pa je poleg javnega interesa kršen tudi zasebni pravno varovani interes, je, za zavarovanje pravne koristi prizadete osebe, treba omogočiti njeno udeležbo v postopku. Po prepričanju tožeče stranke gre pri prostorskih aktih za mešanje javne in zasebne koristi, pri čemer je zasebna korist varovana s predpisanim soglasjem soseda. Gradnja se je izvršila preblizu njene parcele, brez njenega soglasja in ji je zato treba omogočiti, da svoje interese zavaruje tudi v inšpekcijskem postopku, saj gre za njeno pravno korist, ki je oprta na PUP. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep prvostopenjskega organa odpravi in ugodi njeni zahtevi za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, vodenem pri Inšpektoratu RS za okolje in prostor, OE Koper, Pisarna Postojna pod št. 06122-1726/2017, ter toženi stranki naloži, da ji povrne stroške upravnega postopka in stroške tega upravnega spora.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K I točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih, najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Po četrtem odstavku 24. člena ZIN ima v postopku inšpektorja položaj stranke v postopku zavezanec. Vlagateljica oziroma vlagatelj (v nadaljnjem besedilu vlagatelj) pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.

11. V teoriji in sodni praksi je presežena interpretacija četrtega odstavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN), da naj bi imel položaj stranke v postopku le zavezanec. Po določbi 43. člena ZUP ima namreč pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (v nadaljevanju stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). Tretja oseba torej lahko uveljavlja položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskih postopkih. To je lahko ne le prijavitelj, ampak tudi katera druga fizična ali pravna oseba, ki izkaže, da bo z inšpekcijsko odločbo poseženo v njeno pravno varovano korist. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet inšpekcijskega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi ali ima, oziroma kdo ima, kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku.

12. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je prvostopenjski organ dne 26. 4. 2017, na podlagi prijave tožeče stranke z dne 6. 4. 2017 uvedel inšpekcijski postopek pod št. 06122-1726/2017/1, zaradi gradnje prizidka na severozahodni strani objekta na zemljišču s parc. št. 283/6 k.o. B., ki je v lasti C.C. in o tem obvestil tožečo stranko. Zahtevo tožeče stranke za vstop v postopek, kot prizadete stranke, je kot neutemeljeno zavrnil. 13. Tudi po mnenju sodišča je odločitev prvostopenjskega organa, potrjena z odločitvijo drugostopenjskega organa, pravilna. Tožeča stranka utemeljuje svoj pravni interes za vstop v postopek kot lastnica sosednjega zemljišča, od katere je gradnja odmaknjena v delu 0,55 m in v delu 0,16 m, s čemer naj bi bilo poseženo v njeno pravno korist. Njena pravna korista naj bi izhajala iz določb PUP, ki velja na območju gradnje in ki določa odmik 4,00 m od meje sosednjega zemljišča. Manjši odmik je mogoč le ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča (četrti in osmi odstavek 52. člena PUP). Soglasja tožeče stranke za gradnjo inšpekcijska zavezanka C.C. nima.

14. Po mnenju sodišča tožeča stranka z zatrjevanjem, da je sporna gradnja zgrajena v odmiku, ki je manjši od odmika, predpisanega z veljavnim prostorskim aktom, ne izkazuje pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek. Materialni predpis, v konkretnem primeru PUP, sicer predpisuje minimalne odmike, ki jih je treba upoštevati v upravnem postopku izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo. Navedeno pa po mnenju sodišča še ne pomeni, da tožeča stranka s tem izkazuje pravni interes za vstop v inšpekcijski postopek, ki teče zaradi varstva javnega interesa. Tožeča stranka niti ne izkazuje niti ne zatrjuje, da bi lahko bilo z inšpekcijskim ukrepom poseženo v njeno pravno varovano sfero, saj je v zadevi nesporno ugotovljeno, da se sporna gradnja ne nahaja na njenem zemljišču. Z izdajo inšpekcijskega ukrepa tako ne bo poseženo v pravno varovani položaj tožeče stranke. Zatrjevanje tožeče stranke, da se sporna gradnja nahaja tik ob meji z njenim zemljiščem, tudi po mnenju sodišča ne izkazuje njene pravne koristi za udeležbo v inšpekcijskem postopku, pač pa le njeno dejansko korist, ki v upravnem inšpekcijskem postopku ni varovana. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, morebitni nedovoljeni posegi oziroma emisije na zemljišče tožeče stranke, kot jih navaja v tožbi, niso stvar tega postopka, odločitev o stvari sami pa ni ovira, da ne bi mogla v okviru varstva lastninske ali drugih pravic pred sodiščem splošne pristojnosti sprožiti ustrezne postopke, če gre za poseg njene v pravno varovane pravice. Tožeča stranka pa ne more izsiliti niti zahtevati, kako naj inšpektor v zadevi odloči, saj je inšpektor v gradbenih zadevah kot strokovni organ samostojen, ukrepe pa izreka v javnem interesu v skladu z veljavnimi materialnimi predpisi. V ostalem delu sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, dopolnjenim z drugostopenjsko odločbo (drugi odstavek 72. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)).

15. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, izpodbijani sklep pa pravilen in utemeljen z zakonom, zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je zato v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, tožeča stranka pa glavne obravnave v zadevi niti ni zahtevala, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave.

K II. točki izreka:

16. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.