Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pravice do denarne pomoči na podlagi drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 ne gre enačiti s pravico do denarne socialne pomoči, prav tako pa tudi ne s pravico do izredne denarne socialne pomoči. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, je v primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2 potrebno uporabiti določbe ZSVarPre, ki urejajo pravico do denarne socialne pomoči in s tem kot eno od oblik tudi pravico do izredne denarne socialne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 12. 2021 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 9. 12. 2020 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je denarna pomoč iz drugega odstavka 51. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju: ZTuj-2)1 posebna ureditev denarne socialne pomoči, s katero se posebni kategoriji oseb zagotavlja sredstva za preživetje. Za ostale pravice iz socialnega varstva pa se uporablja področna zakonodaja, konkretno zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Tožnik je imel v času, ko je potekalo odločanje za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči, izdano dovoljenje za začasno prebivanje po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2. Upravičen je bil do pravice do izplačila denarne pomoči v višini in na način, kot ga za izplačilo denarne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre).2 Ni pa bil upravičen do denarne socialne pomoči po navedenem zakonu, kot je to zmotno (zmotna ugotovitev dejanskega stanja) ugotovilo sodišče prve stopnje. To izhaja tudi iz odločb, ki se nahajajo v spisu. Pravice do denarne pomoči po določbi drugega odstavka 51. člena Ztuj-2, ne gre enačiti s pravico do denarne socialne pomoči na podlagi 3. člena ZSVarPre. Po mnenju tožene stranke drugi odstavek 51. člena ZTuj-2 jasno opredeljuje upravičenost le do denarne pomoči, ki je posebna oblika pomoči za tujce, ki izpolnjujejo v navedenem zakonu določene pogoje. Omenjeni predpis ne določa upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči, ki je posebna oblika denarne socialne pomoči. Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev določenih v 3. členu ZSVarPre, tako ni upravičen do denarne socialne pomoči v vseh njenih oblikah. Upoštevaje navedeno se izkaže, da je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje pravno zmoten. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 12. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 9. 12. 2020. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo tožniku na podlagi drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 izdano dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.

7. Tožnik je pri Centru za socialno delo v A. vložil vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči za kritje življenjskih stroškov (za nakup zimskih oblačil in obutve, higienskih pripomočkov in za plačilo najemnine). Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta se postavila na stališče, da drugi odstavek 51. člena ZTuj-2 določa le upravičenost do denarne pomoči, ne pa do izredne denarne pomoči. Kot to ugotavlja že sodišče prve stopnje je v zadevi odprto vprašanje, ali pravica do denarne pomoči po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2 zajema tudi pravico do izredne denarne socialne pomoči po določbah ZSVarPre.

8. ZTuj-2 v drugem odstavku 51. člena med drugim določa, da tujec, ki mu je izdano dovoljenje za začasno prebivanje in nima sredstev za preživljanje, ima pravico do nujnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in do izplačila denarne pomoči v višini in na način, kot ga za izplačilo denarne pomoči določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Sredstva za izplačilo denarne pomoči zagotavlja in izplačuje center za socialno delo, na območju katerega tujec prebiva.

9. Kot to pravilno razloguje že sodišče prve stopnje navedena določba odkazuje na uporabo določb ZSVarPre. Po navedenih določbah je namreč potrebno odločiti o višini denarne pomoči kot tudi načinu priznanja denarne pomoči. Tudi sredstva za izplačilo denarne pomoči zagotavlja in izplačuje CSD.

10. ZSVarPre pa v 1. členu določa, da ta zakon ureja pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka, upravičence ali upravičenke po tem zakonu, pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, njuno višino, obdobje dodelitve, način usklajevanja in izplačevanja, postopek ugotavljanja neupravičeno prejete denarne socialne pomoči in njegove posledice, financiranje, nadzor in zbirko podatkov. V 3. členu pa so določeni splošni pogoji za pridobitev pravic. Tako so upravičenci po ZSVarPre državljani ali državljanke Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tujci ali tujke, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. Poleg navedenih upravičencev lahko pravico do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka uveljavljajo tudi osebe, ki ta socialno varstvena prejemka lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

11. Denarna pomoč po ZTuj-2 je namenjena tujcem, ki jim je izdano dovoljenje za začasno prebivanje in nimajo sredstev za preživljanje. Tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta namenjena tistim posameznikom oziroma posameznicam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen ZSVarPre).

12. Ne glede na razliko v poimenovanju posameznih pravic, je ključno, da so navedene pravice namenjene tistim osebam, ki so se znašle v težki socialni stiski, torej, ko si ne morejo sami zagotoviti socialne varnosti. Pri tem ni odločilno poimenovanje same pravice, torej ali gre za pravico do denarne pomoči ali za pravico do denarne socialne pomoči. Ključno pri tem je, da gre v primeru denarne pomoči, kot je opredeljena v drugem odstavku ZTuj-2, za golo pravico, s tem da je njeno vsebino potrebno zapolniti z določbami ZSVarPre. Le-ta ne pozna pravice do denarne pomoči, pozna pa pravico do denarne socialne pomoči. To pa pomeni, da je potrebno pri priznanju pravice do denarne pomoči uporabiti določbe, ki se nanašajo na denarno socialno pomoč (tako glede načina pridobitve, kot tudi same višine).

13. Izredna denarna socialna pomoč ni samostojna kategorija oziroma samostojna pravica, saj kot taka ni opredeljena v 1. členu ZSVarPre, ki določa zgolj pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka. V primeru izredne denarne socialne pomoči gre zgolj za posebno obliko denarne socialne pomoči, ki je kot taka urejena v II. poglavju ZSVarPre. V prvem odstavku 33. člena ZSVarPre je s tem v zvezi določeno, da se ne glede na določbe II. poglavja, lahko samski osebi oziroma družini, kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Tako tudi iz navedene določbe izhaja, da gre v primeru izredne denarne socialne pomoči zgolj za posebno obliko, ne pa za samostojno pravico. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje je odločanje o priznanju pravice do izredne denarne socialne pomoči prepuščeno diskrecijski pravici organa, ki vodi postopek.

14. Neutemeljene so torej pritožbene navedbe, da pravice do denarne pomoči na podlagi drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 ne gre enačiti s pravico do denarne socialne pomoči, prav tako pa tudi ne s pravico do izredne denarne socialne pomoči. Kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, je v primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2 potrebno uporabiti določbe ZSVarPre, ki urejajo pravico do denarne socialne pomoči in s tem kot eno od oblik tudi pravico do izredne denarne socialne pomoči.4

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 50/2011 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Do tega vprašanja je stališče zavzel tudi že Varuh človekovih pravic, glej članek v PP, 12. 1. 2022, št. 1-2, str. 32.