Jedro

Tožena stranka je tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 5 % plače za polni delovni čas, izplačane za mesec september 2018, saj je storil lažjo disciplinsko kršitev po 1. točki prvega odstavka 123. člena ZJU, ker je dne 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 kršil delovne obveznosti, ker ni hotel v lastnih (civilnih) oblačilih izvajati temeljnih policijskih nalog iz 4. člena ZNPPol, kot mu je bilo skladno z 39. členom Pravil policije v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih odrejeno z dnevnim razporedom in dodatno opredeljeno v načrtu poostrenega nadzora, ki se je na območju B. izvajal od 3. 9. 2018 do 5. 9. 2018.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da se odpravita oziroma razveljavita sklep Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. ... z dne 30. 11. 2018 in sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. ... z dne 13. 11. 2018 in da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 107,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2018 dalje do plačila (točka I izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške tega postopka v višini 596,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da pritožbeno sodišče samo opravi pritožbeno obravnavo in odloči o zadevi ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sta dnevna razporeda za 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 nejasna in nerazumljiva ter sama s seboj v nasprotju, saj je na prvi strani razporedov pred (rubriko) civilno vozilo navedeno "civil", na drugi strani pa je pod opombami navedeno, da vsi policisti opravljajo naloge v uniformi. Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker je sodišče, sicer napačno, ugotovilo, da beseda "civil" na prvi strani spornih dnevnih razporedov pomeni civilna oblačila, hkrati pa zaključuje, da so razporedi dela jasni. Takšni razlogi so sami s seboj v nasprotju. A.A. (takratni namestnik komandirja PP B.) je izpovedal, da je dnevna razporeda pripravil po sistemu "copy-paste" in ni bil pozoren, da je na drugi strani še vedno navedeno, da vsi policisti opravljajo delo v uniformi. V dnevnih razporedih za 18. 1. 2018 in 24. 4. 2018 je na drugi strani pod opombami navedeno, kateri delavci delo opravljajo v civilnih oblačilih. Listinski dokazi so torej v nasprotju z ugotovitvijo sodišča, da naj bi se civilna oblačila označevala na prvi strani razporedov dela. Zaradi navedenega pa je sodišče v konkretnem postopku storilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Ugotovitev sodišča, da naj bi A.A. skupaj s komandirjem policijske postaje že februarja 2018 na sestankih določil, da kadar bo izkazana potreba za opravljanje nalog v civilnem oblačilu, bo to označeno v razporedu dela na prvi strani, je nepravilna. To ni bilo določeno, tožniku ter C.C. in D.D. pa ni bilo nikoli pojasnjeno, kaj pomeni beseda "civil" na prvi strani. Tožena stranka glede sestanka v februarju 2018 ni podala trditvene podlage, zato se tožnik do tega ni mogel opredeliti, zaradi česar je podana kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je obenem tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Tudi (namestnik komandirja) E.E. je v svoji izpovedi potrdil, da se v kolektivu o tem niso pogovarjali. Glede kršitve 4. 9. 2018 je tožnik pojasnil, da so potem, ko jim je E.E. odredil, da imajo 20 minut časa, da se preoblečejo v civilna oblačila, to tudi storili, kljub temu, da jim ni bila zagotovljena oprema za delo v civilnih oblačilih. Načrt poostrenega nadzora Policijske postaje z dne 29. 8. 2018 ni mogel biti upoštevan pri pripravi dnevnih razporedov dela od 3. 9. 2018 do 5. 9. 2018, saj so nastali (že) 24. 8. 2018. A.A. si je prizadeval opravičiti svojo napako pri pripravi spornih razporedov dela. Če je izdal nejasno odredbo, ki ni določna in razumljiva, in je sam priznal "lapsus", za to ne more odgovarjati tožnik. Nadalje navaja, da je A.A. v sodnem postopku drugače izpovedal kot F.F. v disciplinskem postopku. F.F. je namreč izpovedal, da se z nikomer ni pogovarjal o tem, kako so bili policisti dne 3. 9. 2018 oblečeni, A.A. pa je dejal, da naj bi se pogovarjal z F.F. Zato je tožnik predlagal zaslišanje navedene priče, saj bi se na ta način dodatno preverila verodostojnost izpovedi A.A. Ker predlagane priče ni zaslišalo, je sodišče storilo kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V letu 2018 so policisti PP B. delo običajno opravljali v uniformi, saj je bilo takšno generalno navodilo direktorja Policije. Ko pa jim je bilo to drugače odrejeno, kar je bilo v letu 2018 redko, npr. z dnevnimi razporedi za 24. 4. 2018, 1. 5. 2018 in 17. 4. 2018, pa se je to zapisalo pod opombami na zadnji strani. V zvezi z neustrezno opremo pritožba navaja, da že iz same depeše direktorja PU G. izhaja, da se PU G. glede nabave etuijev za orožje in druge opreme k civilnim oblačilom strinja, da je to potrebno ustrezno sistemsko urediti. Ker tožniku ni bila zagotovljena primerna torbica za prikrito nošenje orožja, je imel pravico odkloniti izvršitev odredbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka iz 15. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter o kršitvi 22. člena Ustave RS pritožbeno sodišče ugotavlja, da teh kršitev sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni storilo.

7. Neutemeljeno se uveljavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Podana je torej, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov oziroma ko sodišče listinam ali zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici (protispisnost). Protispisnosti v izpodbijani sodbi ni. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri dnevnih razporedih za 18. 1. 2018 in 24. 4. 2018 na drugi strani pod opombami navedeno, kateri delavci delo opravljajo v civilnih oblačilih, ni v nasprotju z izpovedjo A.A., da je bila obveznost nošenja civilnih oblačil navedena na prvi strani razporedov. Sodišče je pojasnilo, zakaj se zapis "civil" na prvi strani dnevnega razporeda nanaša na oblačila, ne pa na avtomobil, ki ga delavci uporabljajo, saj je bila za to določena posebna rubrika, vrsta avtomobila (policijski ali civilni) pa jasno izhaja že iz registrske številke vozila, ki je navedena v tej rubriki. V tem delu je mogoče pritožbo razumeti le kot nestrinjanje s stališčem sodišča, da se zapis "civil" v posebni rubriki na prvi strani dnevnega razporeda nanaša na vrsto oblačila, ki jo morajo policisti nositi navedenega dne. S tem v zvezi je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da so razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju, ker sodišče, sicer napačno, ugotovi, da beseda "civil" na prvi strani spornih dnevnih razporedov pomeni civilna oblačila, hkrati pa zaključuje, da so razporedi dela jasni. Sodba ima vse potrebne razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in si med seboj niso v nasprotju, zato se sodbo da preizkusiti.

8. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni zaslišalo F.F. Tožnik je njegovo zaslišanje predlagal v zvezi s tem, ali se je z A.A. pogovarjal, kako so bili tožnik ter C.C. in D.D. dne 3. 9. 2018 oblečeni. Tožnik ni podrobneje utemeljil dokaznega predloga, predvsem pa ni izpostavil, da naj bi bil A.A. neverodostojna priča, ker je v tem delu izpovedal drugače kot F.F. v svojem zaslišanju pred disciplinsko komisijo. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog utemeljeno zavrnilo, saj tožnik ni navedel naslova, na katerega naj sodišče vabi pričo, pravilno pa je tudi razlogovalo, da tožnik takšnega dokaznega predloga ni podal v zvezi s pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih bi lahko sodišče sklepalo o neverodostojnosti izpovedi A.A. Pritožbeno sodišče dodaja, da je tožnik sam priznal, da je 3. 9. 2018 delo opravljal v službeni uniformi in ne v civilnem oblačilu, zato je lahko A.A. 4. 9. 2018, ko je prišel na delo, pridobil le takšno informacijo, ki med strankama sploh ni bila sporna. Ali je to, kako so bili 3. 9. 2018 napravljeni tožnik ter C.C. in D.D., A.A. izvedel od F.F., ki je bil 3. 9. 2018 dežurni policist do 19.00 ure, za odločitev ni bistveno, saj je A.A. dobil podatek, ki je bil resničen. Poleg tega iz zapisnika disciplinske komisije izhaja, da se vprašanje F.F. ne nanaša na eventualno poročanje nadrejenemu, pomočniku komandirja A.A., temveč je vprašanje splošno, in sicer, ali se je o dogodkih z dne 3. 9. 2018 s kom(erkoli) pogovarjal. Poleg tega, da se zastavlja vprašanje, ali je mogoče poročanje o delu v času dežurstva oziroma raport šteti za "pogovor", je tudi pomembno, da pooblaščenec tožnika te okoliščine ni izpostavil na disciplinski obravnavi 25. 10. 2018 (B6), čeprav je na tej obravnavi A.A. izpovedal, da je podatek dobil 4. 9. 2018 od F.F., očitno pa tega tožnik ni problematiziral niti v pritožbi zoper prvostopenjski disciplinski sklep, saj se disciplinska komisija druge stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjala. Vse navedeno potrjuje pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da je okoliščina, ki naj bi se dokazovala z zaslišanjem F.F., v navedenem kontekstu dokazno nepomembna.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je opomba glede dela "civil" vsebovana v kolumni na prvi strani (imenovana "opomba") tudi v dnevnih razporedih za 24. 4. 2018 in za 1. 5. 2018, zato tožnikovo sklicevanje na predhodne razporede, ki naj bi jasno določali vrsto oblačila (zaradi zapisa v opombi), ni utemeljeno. Glede na navedeno tožnik ni mogel biti v dvomu o tem, katero oblačilo naj 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 uporablja, saj mu je moralo biti jasno, kaj pomeni zapis "civil". Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je A.A. tožnika kot tudi C.C. in D.D. pred začetkom dela 3. 9. 2018 ustno opozoril, da morajo delo opravljati v civilnih oblačilih. Izpoved A.A. je potrdil E.E., ki je o tem izpovedal, da mu je A.A. 4. 9. 2018 povedal, da je 3. 9. 2018 šel pogledat v zgornje nadstropje, kjer so policisti nastopili službo, in da so bili oblečeni v uniformo, nakar jim je rekel, da imajo pisano v civilnih oblačilih in da se je po tistem obrnil in šel, ker se mu ni "ljubilo kregat". A.A. je že pred srečanjem s tožnikom tistega dne C.C. povedal, da "bo videl", če se bo preoblekel v civilna oblačila, ko prideta še tožnik in D.D. v službo, zato se je ob odhodu iz službe odločil, da še pri tožniku in D.D. preveri, če sta oblečena v civilna oblačila, kot je načrtoval v dnevnem razporedu dela, ter jima ponovil, kar je bilo določeno v dnevnem razporedu. Na verodostojnost priče ne vpliva dejstvo, da naj bi bil seznanjen z vsebino pripravljalnih vlog tožene stranke v tem sporu, kot to zmotno meni pritožba, saj je sodišče ustrezno utemeljilo dokazno oceno o tem, zakaj verjame A.A. in E.E., ne pa tožniku. Tožniku torej po izrecnem opozorilu A.A., da se delo 3. 9. 2018 opravlja v civilni obleki, ni moglo biti nejasno, kaj se od njega zahteva, zato ne more biti utemeljeno sklicevanje na domnevno nejasen zapis na dnevnem razporedu. Posledično tudi ni bistveno, ali je tožena stranka podala trditveno podlago glede sestanka v februarju 2018, o čemer je sicer izpovedal A.A., saj to potem, ko so bili tako tožnik kot tudi D.D. in C.C. ustno seznanjeni, da morajo delo opravljati v civilni obleki, ne more biti relevantno.

10. Ker so bili vsi trije policisti, zoper katere je tožena stranka izvedla disciplinski postopek, ustno seznanjeni z delom v civilni obleki, tudi ni pravno odločilno sklicevanje pritožbe na to, da tožnik ni videl delovnega naloga za 3. 9. 2018. To namreč v ničemer ne vpliva na dejstvo, da je bil seznanjen z zahtevo nadrejenega, da delo opravlja v civilni obleki. Prav tako pritožba neutemeljeno izpostavlja, da tožnik ne more odgovarjati za domnevni lapsus A.A. pri sestavi dnevnega razporeda, ker med opombami ni posebej navedeno, kdo opravlja delo v civilni obleki, saj je bil tožnik 3. 9. 2018 pred začetkom dela seznanjen s tem, da mora delo opravljati v civilni obleki, pa tega ni upošteval. Glede na navedeno mu je tožena stranka utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 5 % plače za polni delovni čas, izplačane za mesec september 2018, saj je storil lažjo disciplinsko kršitev po 1. točki prvega odstavka 123. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.), ker je dne 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 kršil delovne obveznosti, ker ni hotel v lastnih (civilnih) oblačilih izvajati temeljnih policijskih nalog iz 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, Ur, l. RS, št. 15/2013 in nasl.), kot mu je bilo skladno z 39. členom Pravil policije v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih (Ur. l. RS, št. 14/2014) odrejeno z dnevnim razporedom in dodatno opredeljeno v načrtu poostrenega nadzora, ki se je na območju B. izvajal od 3. 9. 2018 do 5. 9. 2018. 11. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da se tožnik neutemeljeno sklicuje na določbo četrtega odstavka 94. člena ZJU, da bi lahko odklonil delo. Po tej določbi lahko javni uslužbenec odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi izvršitev pomenila protipravno ravnanje, za tak primer pa v obravnavanem primeru ni šlo. Odredba ni bila protipravna, sploh pa je tožnik sam zatrjeval, da ni vedel, da bi moral delo opravljati v civilnem oblačilu. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je imel tožnik pravico odkloniti izvršitev odredbe, ker mu tožena stranka ni zagotovila primerne torbice za prikrito nošenje orožja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da smejo policisti glede na vrsto policijskih nalog, ki jih opravljajo, skladno z določbo tretjega odstavka 4. člena Pravilnika o posesti in nošenju orožja in streliva (Ur. l. RS, št. 83/2013) orožje nositi tudi na drug način, ki omogoča učinkovito in varno uporabo. Ta pravilnik je podzakonski akt, ki je bil izdan skladno z 20. členom ZNPPol, ki določa, da imajo policisti pravico in dolžnost imeti in nositi orožje, strelivo in druga sredstva skladno s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister. Ta pravilnik pa nima določbe, s katero bi bil izključno predpisan način nošenja orožja. Zaradi tega je pravilna tudi ugotovitev sodišča, da tožena stranka od policistov v civilnih oblačilih ni zahtevala nošenja orožja na nezakonit način.

12. Pritožba je, kot izhaja iz navedenega, neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 165. in 154. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške.