Jedro

Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine, te pravice ne bi mogla uresničiti. BPP se odobri na način in pod pogoji ter v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Po 14. členu ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialnem varstvu oz. po novem so to določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, na podlagi katerega se ugotavlja finančni premoženjski pogoj ob upoštevanju premoženjskega cenzusa po petem odstavku 152. člena ZUJF.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) zavrnil prošnjo tožnice z dne 20. 3. 2013 za dodelitev redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pri sestavi odgovora zoper Vzajemno zdravstveno zavarovalnico d.v.z.. V obrazložitvi navaja določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in sicer člene 10., 11., 12. 13. in 33, ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), 24. člen ter peti odstavek 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF). Iz listinskih dokazil, ki so priloženi prošnji ter pridobljenih podatkov s strani pristojnega organa za BPP izhaja, da premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena ZUJF izključuje njeno pravico do BPP. Iz baze podatkov GURS in zemljiške knjige izhaja, da je tožnica do 1/4 lastnica nepremičnine parc. št. 1267/0, k.o. …, ki v naravi prestavlja stanovanjski stavbi (št. stavbe 195) na naslovu A. (št. dela stavbe 1) in na naslovu B. (št. dela stavbe 2). Iz dokazil izhaja, da tožnica na nobenem od imenovanih naslovov ne živi, niti nima prijavljenega bivališča. Skupna tržna vrednost navedenih stanovanj po podatkih, pridobljenih iz vpogleda v register GURS, znaša 64.566,00 EUR. Upoštevaje lastninski delež tožnice nanjo pripade premoženje v višini 16.141,50 EUR. Navedena nepremičnina po prvem odstavku 24. člena ZSVarPre ni izvzeta kot premoženje, ki se ne upošteva v postopku dodelitve BPP. Pri tem se organ sklicuje na Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju iz pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Pravilnik), in sicer glede načina ugotavljanja prihodkov in premoženja. Organ za BPP tudi navaja, da je lastninski delež tožnice obremenjen s hipoteko, kar pa ne vpliva na odločitev, kakor tudi ne znižana neprava stvarna služnost, ki ne predstavlja ovire pri razpolaganju z lastninskim deležem v pravnem prometu. Organ za BPP je tožničino nepremično premoženje zato v celoti upošteval kot premoženje v postopku dodelitve BPP, ki z vrednostjo presega limit za odobritev BPP, zato se pristojni organ ni spuščal v presojo višine drugega premoženja in v presojo lastnega dohodka tožnice in njene družine.

Tožnica je vložila tožbo, v kateri navaja, da je prejemnica socialne pomoči pri Centru za socialno delo Ljubljana Šiška, za kar je predložila dokazila, ter da se v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja premoženje v precej večji vrednosti. Kot dokaz prilaga dokument iz GURS-a, izdanega 21. 6. 2013. Smiselno zatrjuje kršitve temeljnih pravic, ki naj bi bile razvidne iz izpodbijane odločbe, zaradi česar vlaga predmetno tožbo, ter smiselno predlaga, da se prošnji za BPP ugodi.

Tožena stranka je predložila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine, te pravice ne bi mogla uresničiti. BPP se odobri na način in pod pogoji ter v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmoglo stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Po 14. členu ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialnem varstvu oz. po novem so to določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (od 1. 1. 2012), na podlagi katerega se ugotavlja finančni premoženjski pogoj ob upoštevanju premoženjskega cenzusa po petem odstavku 152. člena ZUJF. Po 20. členu ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, ugotavlja pa ga pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti s pridobitvijo potrebnih podatkov iz uradnih evidenc (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Iz upravnih spisov izhaja, da je iz baze podatkov GURS in zemljiške knjige tožnica do 1/4 lastnica nepremičnine parcele št. 1267/0, k.o. …, ki v naravi predstavlja stanovanjski stavbi (št. stavbe 195) na naslovu A. (št. dela stavbe 1) in na naslovu B. (št. dela stavbe 2). Iz upravnih spisov tudi izhaja, da tožnica na nobenem od navedenih naslovov ne živi, niti nima tam prijavljenega bivališča. Tožnica tudi tega v tožbi ne navaja, saj kot naslov prebivališča navaja C. Prav tako izhaja skupna tržna vrednost navedenih stanovanj iz uradnih podatkov registra GURS 64.566,00 EUR. Iz zemljiške knjige izhaja, da je tožnica lastnica do 1/4 navedenih nepremičnin, kar pomeni, da glede na lastninski delež tožnice nanjo pripada premoženje v višini 16.141,50 EUR, tako kot pravilno ugotavlja tožena stranka. In sicer vrednost nepremičnine št. stavbe 195, št. dela stavbe 1 znaša 30.488,00 EUR (naslov A.) in št. stavbe 195, št. dela stavbe 2 (vse k.o. …) na naslovu B. pa znaša 34.078,00 EUR. Skupaj torej 64.566,00 EUR znašata oba dela stavbe, kar glede na lastniški delež tožnice, ki je v 1/4, znaša tako kot pravilno navaja tožena stranka 16.141,50 EUR, kar pomeni, da znesek presega limit iz petega odstavka 152. člena ZUJF, po katerem znaša mejni znesek 13.780,00 EUR.

Tožnica v tožbi ni navajala ničesar, kar bi kazalo, da dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Tožbi prilaga izpisek iz evidence Ministrstva za infrastrukturo in prostor, GURS, z dne 21. 6. 2013, ki se nanaša na parcelo št. 1267, nepremična v katastrski občini …, katere vrednost je 758,00 EUR. Gre za parcelo 1267, na kateri stojita dve stavbi, ki sta upoštevani v premoženjsko stanje tožnice. Navedena vrednost pa se, kot izhaja iz spisa, nanaša na nepremičnino, kjer stavbi stojita, kar posledično pomeni, da je za to vrednost premoženje tožnice še višje, kot ga je ugotovila tožena stranka, vendar na odločitev ne vpliva, saj je tožnica presegla cenzus že z upoštevanjem stanovanjskih stavb (št. stavbe 195) na naslovu A. in B., ….

Pravilna je tudi razlaga tožene stranke glede obremenitve lastninskega deleža tožnice s hipoteko in vknjižbe neprave stvarne služnosti, ki je razvidna iz zemljiške knjige, kar ne vpliva na drugačno odločitev (glej sodbo Upravnega sodišča RS II U 300/2012).

Ker je po povedanem izpodbijan odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče tudi ni našlo kršitve temeljnih pravic, ki jih ugovarja tožnica, zato njen ugovor kot pavšalen zavrača.