13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 170/2003 z dne 4. 5. 2004 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo pritožnice zoper pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. To je zavrnilo njeno pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo razlik v plači. Štelo je, da sta nižji sodišči materialnopravno pravilno presodili, da je bila plača pritožnici zakonito znižana in da ji terjatev iz tega naslova ne daje pravice zahtevati izplačilo njene vrednosti v denarju, temveč le pravico sodelovati v lastninskem preoblikovanju podjetja v višini vrednosti, ki izhaja iz izdane listine. Ker pritožnica nima pravice uveljavljati razlike v plači kot glavnico, je sodišče štelo, da tudi nima pravice do zamudnih obresti.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V njej navaja, da je revizijsko sodišče odločilo nezakonito, ker ni ugotovilo, da je delodajalec nezakonito zmanjševal plače in da je s strani delodajalca šlo za neupravičeno pridobitev. Zatrjuje kršitvi 49. in 66. člena Ustave. Meni, da je odločitev sodišča pristranska in v korist delodajalcu, s čimer naj bi bila kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. S sklicevanjem na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi št. Pdp 469/99 in s trditvijo, da je sodna praksa v enakih primerih drugačna, uveljavlja kršitev 22. člena Ustave. Meni, da je Vrhovno sodišče, ki ni upoštevalo vsebine revizije, kršilo tudi 25. člen Ustave. Prav tako meni, da Vrhovno sodišče ni spoštovalo pravnega reda države, ker je za nazaj uporabilo Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. – ZLPP), s čimer naj bi bila kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in priglaša stroške v zvezi z ustavno pritožbo.

B.

3.Izpodbijana sodba temelji na materialnopravnem zaključku, da pritožnici izdana listina ni potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi pritožnici dajala podlago za denarni zahtevek iz naslova premalo izplačane plače oziroma neizplačane plače. To pa ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato se v postopku z ustavno pritožbo tudi ni mogoče sklicevati na kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi urejala kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino.

4.Pritožnica sicer zatrjuje kršitve pravic iz prvega odstavka 23., 49. in 66. člena Ustave, vendar jih ne utemelji. Zgolj s trditvijo, da odločitev v korist ene stranke pomeni že tudi njihovo kršitev, jih ne more utemeljiti.

5.Ustavnopravno relevanten bi lahko bil pritožničin očitek o odstopu od enotne sodne prakse. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je namreč lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pa pritožnica s sklicevanjem na odločbo Višjega sodišča ne more očitati odstopa od sodne prakse Vrhovnemu sodišču. Poleg tega iz predložene sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča izhaja, da sploh ne gre za podobna primera. Navedena sodba se namreč nanaša na ugotovitev sodišča o utemeljenosti nezastarane terjatve zaradi nezakonitega znižanja plač, v pritožničinem primeru pa so sodišča ugotovila, da so bile plače zakonito znižane.

6.V zvezi z očitkom pritožnice, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njene revizijske navedbe, je treba najprej pojasniti, da bi bil ta očitek lahko relevanten z vidika 22. in ne 25. člena Ustave, kot to zatrjuje pritožnica. Pravico stranke, da se revizijsko sodišče opredeli do bistvenih navedb revizije, zagotavlja namreč 22. člen Ustave. Vendar pa je tudi ta pritožničin očitek neutemeljen, saj zgolj s povsem pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami pritožnica ne more utemeljiti kršitve te ustavne pravice.

7.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnica ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan