Jedro

Delavec na začasnem čakanju na delo, se je na poziv delodajalca dolžan vrniti na delo ne glede na obliko poziva (ustno, pisno, po telefonu). Izostanek z dela po pozivu na delo je neupravičen.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče je s sodbo zavrnilo zahtevek tožečih strank, da se kot nezakoniti odpravita odločbi tožene stranke z dne 10.11.1992 in sklep skupščine tožene stranke z dne 27.11.1992 ter ugotovi, da tožnikoma delovno razmerje ni prenehalo, in da ju je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter jima izplačati osebne dohodke od 21.10.1992 dalje. Sodišče je ugotovilo, da je bilo tožnikoma odrejeno začasno čakanje na delo in da sta bila 21.10.1992 s telegramom obveščena, da je sklep o odreditvi začasnega čakanja na delo razveljavljen. Kljub temu obvestilu se nista vrnila na delo, zato je njun izostanek z dela neupravičen.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo zavrnilo pritožbo tožnikov kot neutemeljeno in potrdilo prvostopno sodbo. Drugostopno sodišče ugotavlja, da sta tožnika vsebino telegrama gotovo lahko razumela v tem smislu, da tožena stranka ukinja začasno čakanje na delo in da imata pravico nastopiti delo. Ker dela nista nastopila, jima je tožena stranka utemeljeno beležila neupravičene izostanke in utemeljeno ugotovila, da jima je zaradi pet neupravičenih izostankov z dela po 6. točki 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih delovno razmerje prenehalo.

Tožnika sta zoper pravnomočno sodbo drugostopnega sodišča pravočasno vložila revizijo. V reviziji uveljavljata oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navajata, da se s telegramom z dne 21.10.1992 zahteva le vrnitev ključev službene pisalne mize in da je sklep o začasnem čakanju na delo razveljavljen. Iz take vsebine telegrama se niti smiselno ne more povzeti, da bi bila tožnika pozvana na delo. Razveljavitev sklepa pa se ne more sporočati s telegramom, saj zoper telegram ni možna pritožba. Telegram je lahko samo nujno sporočilo. Vse odločitve tožene stranke, zlasti pa sklepa z dne 10.11.1992 in 27.11.1992, so nezakonite. Revidenta predlagata, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

Skladno z določili 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revidenta v reviziji ne navajata določno, katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih je dovoljena revizija, bi naj bila podana. Revizijsko sodišče je zato, upoštevajoč določila 386. člena ZPP, lahko le preizkusila, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Po določbi 3. odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče zato preizkusi, če je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede na ugotovljeno dejansko stanje. V obravnavanem primeru revizijsko sodišče ugotavlja, da materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno glede na ugotovljeno dejansko stanje. Pravilen je zaključek nižjih sodišč, da je izostanek tožnikov z dela od telegrama z dne 21.10.1992 dalje naupravičen. Nesprejemljive so revizijske navedbe, da tožnika tega telegrama nista mogla razumeti tako, da sta se dolžna vrniti na delo, oziroma, da se razveljavitev sklepa o čakanju na delo ne more sporočati s telegramom. Delavec, ki je na čakanju na delo, se je dolžan odzvati oziroma priti na delo na vsak poziv, ki ga dobi od delodajalca, ne glede na obliko poziva (ustno - neposredno, po telefonu, telegramu, pooblaščencu). Pri tem revizijsko sodišče še opozarja na dopis tožnikoma z dne 13.10.1992, v katerem je med ostalim navedeno: "opozarjam vas, da ste se takoj, ko prejmete telegram ali drugo pisno obvestilo o preklicu čakanja, dolžni odzvati in se zglasiti na delo".

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).