Jedro

NUSZ se v skladu s 60. in 61. členom ZSZ/84 za poslovne površine določa in plačuje ne glede na dejansko uporabo. Navedeno potrjuje tudi drugi odstavek 8. člena Odloka o NUSZ, ki določa; ''Kjer obstoječa namembnost ni skladna s predvideno v prostorskem aktu, se upošteva obstoječa namembnost, pri nezazidanih pa predvidena.'' Tožnik ne izpodbija namembnosti, kot je določena v prostorskem aktu, temveč navaja dejansko neuporabo stavbe glede na obstoječo namembnost v prostorskem aktu, kar pa ni pravno upoštevno pri izračunu višine NUSZ.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo št. DT 4224-110/2021-001022 z dne 22. 2. 2021 tožniku odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leto 2021 za nepremičnine na naslovu ..., v skupnem znesku 10.479,47 EUR. Odmerjene nepremičnine so deli stavbe št. ..., k.o. ..., z ID znaki: (...)-149, -73, -74, -3, -6, -4, -5, -113, -114, -116, -115, -145, -147, -143, -146, -142 in -144, namenjeni storitvenim in trgovskim dejavnostim. Obdobje odmere je 12 mesecev (1. 1. 2021-31. 12. 2021), površine delov znašajo od 4,00 m² do 560,00 m², skupna vrednost točke je 0,000507 EUR/m²/mesec, točkovanje pa 1150 točk (800 točk za namembnost, 350 točk za komunalno opremljenost: ceste - 60, kanalizacija - 90, vodovod - 60, plinovod - 30, vročevod - 65, javni promet - 20). Posamezni zneski znašajo od 27,99 EUR do 3.918,10 EUR, plačljivi v štirih obrokih (2.619,80 EUR x 3 + 2.620,07 EUR) na račun Mestne občine Ljubljana, št. SI56 012618884610047, s sklicem SI19 55591175-97004. Odločba se sklicuje na naslednje predpise: 58. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84, Uradni list SRS, št. 18/84 s spremembami), 218. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 s spremembami), Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 130/03 s spremembami), 403.-405. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4 s spremembami). Prvostopenjski organ je navedel, da so podatki za izdajo odločbe pridobljeni od Mestne občine Ljubljana, ki vodi evidenco o nepremičnini, ki je predmet obračuna NUSZ.

2.Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil z odločbo št. DT 499-13-370/2021 z dne 21. 9. 2021. Drugostopenjska odločba potrjuje zakonitost prvostopenjske odločbe. Pritožbeni organ ugotavlja, da je NUSZ odmerjen skladno z 58. členom ZSZ/84, ki določa plačilo NUSZ na zazidanih območjih, in 60. členom ZSZ/84, ki opredeljuje poslovne površine, ne glede na dejansko uporabo. Veljavnost VI. poglavja ZSZ/84 potrjuje 33. člen Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr, Uradni list RS, št. 101/13) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-313/13 z dne 21. 3. 2014. Odlok o NUSZ (8. in 11. člen) določa točkovanje in vrednost točke (0,000507 EUR/m²/mesec za 2021, Uradni list RS, št. 204/20). Tožnikova trditev o neuporabi zaradi dotrajanosti ni relevantna, saj zakon ne pogojuje odmere z dejansko uporabo. Glede komunalne opremljenosti se sklicuje na mnenje MOL (mnenje št. 4221-135/2021-6 z dne 12. 4. 2021), ki potrjuje možnost priključitve na vodovod, kanalizacijo in elektroomrežje, kar zadostuje za odmero NUSZ po 8. členu Odloka o NUSZ in sodbi Upravnega sodišča št. U 65/2012 z dne 20. 3. 2012, ki zahteva le možnost priklopa, ne dejanskega priključka kot podlage za odmero NUSZ. Tožnikova navedba o dotrajanosti (požarna (ne)varnost, stavba naj bi bila brez elektrike) ni razlog za oprostitev po 59. členu ZSZ/84 ali 14. členu Odloka o NUSZ, ki ne predvidevata izjeme za neuporabo stavbe, ki predmet odmere NUSZ. Drugostopenjski organ zavrača sklicevanje na sodbo I U 148/2016, saj ta obravnava zgolj namembnost in ne neuporabo stavbe, ki je predmet obremenitve z NUSZ.

3.Tožnik se z izpodbijano in drugostopenjsko odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Uveljavlja, da izpodbijana odločba temelji na napačno določeni namembnosti stavbe na ... Tožnik trdi, da je odmera NUSZ za storitveni in trgovski namen napačna, saj stavba št. ... na ... zaradi dotrajanosti (brez elektrike, ogrevanja, požarne varnosti) ni v uporabi in se ne uporablja za te namene. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča št. I U 148/2016, po kateri je za določitev višine NUSZ ključna dejanska raba, ne predvidena namembnost v prostorskih aktih.

4.Dalje uveljavlja okoliščino objektivne nezmožnosti uporabe stavbe. Tožnik navaja, da dotrajanost stavbe (požarni ogledi 2021, nedelujoči hidranti, brez varnostne razsvetljave) objektivno onemogoča uporabo, kar bi moralo vplivati na odmero, saj 61. člen ZSZ/84 in Odlok o NUSZ kot merilo za določitev višine vključujeta "smotrno izkoriščanje". Sklicuje se na Dogovor o usklajevanju meril (Uradni list SRS, št. 19/86), ki omenja "večje motnje pri uporabi". Smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča je treba presojati glede na dejansko stanje, ki v obravnavani zadevi tožniku, ki je zgolj eden od etažnih lastnikov v objektu, ostali lastniki pa za obnovo niso zainteresirani, onemogoča uporabo stavbe za storitveni in trgovski namen. Uveljavlja, da izpodbijana odločba nima razlogov o tem, katero dejavnost naj bi tožnik v stavbi sploh opravljal, zaradi česar ni možno preveriti pravilnosti točkovanja. Razvidna sta zgolj površina in vrednost točke, kar mu ne omogoča preveriti pravilnosti izračuna. Uveljavlja kršitev 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. Navaja, da Odlok o NUSZ zahteva podatke o legi in dejavnosti kot podlagah za določitev višine NUSZ. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijano in drugostopenjsko odločbo ter vrne zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

5.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

6.Sodišče je v zadevi dne 25. 2. 2025 izvedlo glavno obravnavo, ki sta se jo je udeležili obe stranki (po pooblaščencih). Obe stranki sta vztrajali pri svojih navedbah, dodatnih navedb na sami glavni obravnavi nista podali.

7.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki so priloga tožbe, ter v listine v upravnem spisu zadeve.

K I. točki izreka:

8.Tožba ni utemeljena.

9.V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti prvostopenjske in drugostopenjske odločbe, s katerima je bil tožniku odmerjen NUSZ za leto 2021 v skupnem znesku 10.479,47 EUR., in sicer za nepremičnine na naslovu ...

10.V zvezi z nepremičninami na naslovu ... tožnik v bistvenem uveljavlja, da se v njej ne opravlja nobena storitvena niti trgovska dejavnost, ker stanje stavbe tožniku to onemogoča - gre za objektivno nezmožnost uporabe nepremičnine. Prav dejanska raba pa je po njegovem ključna za odmero NUSZ. Tožnik uveljavlja še, da iz upravnih odločb ne izhaja, katero dejavnost naj bi v stavbi opravljal, prav tako ti nimata razlogov o točkovanju.

11.Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine z odločbo št. U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se ta zakon razveljavi (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena tega zakona (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nadaljnji - ZSZ/84), občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 (in uveljavitve ZUreP-2 ter GZ in GZ-1), je (glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84, citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča ter občinske odloke, izdane na navedeni pravni podlagi.

12.ZSZ/84 določa, da se nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe (drugi odstavek 60. člena). Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (četrti odstavek 60. člena). Občinska skupščina lahko določi, da so poslovne površine tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno (peti odstavek 60. člena). Drugi odstavek 218. člena ZGO-1 nadalje določa, da se za zazidana stavbna zemljišča po tem členu z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

13.Sodišče ugotavlja, da dejansko stanje med strankami glede lastništva stavbe na ... ni sporno. Toženka je z vpogledom v Register nepremičnin (REN) ugotovila, da je tožnik lastnik nepremičnin na naslovu ..., v stavbi št. ..., k.o. ..., z ID znaki, navedenimi v izreku prvostopenjske odločbe. Podatki izvirajo iz uradnih evidenc GURS, ki jih vodi Mestna občina Ljubljana. Tako ugotovljenemu dejanskemu stanju tožnika ni oporekal.

14.Nadalje je toženka ugotovila, na podlagi mnenja MOL (št. 4221-135/2021-6 z dne 12. 4. 2021) in potrjenih prilog (potrdila komunalnih organizacij), da je nepremičnina na ... priključena na javni vodovod in kanalizacijo ter ima možnost priključka na elektroomrežje. Tožnik ni zatrjeval, da temu ni tako, zatrjeval je, da se stavba dejansko ne more uporabljati.

15.Tožnik je navajal, da stavba ni v uporabi zaradi dotrajanosti (požarna nevarnost, brez elektrike in vode), kar je podkrepil z ogledi izvajalca požarne varnosti iz leta 2021. Toženka je ugotovila, da teh dejstev ni mogoče upoštevati, saj niso pravno relevantna za odmero NUSZ.

16.Iz upravnega spisa v tej zadevi izhaja, da je drugostopenjski organ tožnika seznanil z mnenjem MOL (št. 4221-135/2021-6 z dne 12. 4. 2021) z dopisom z dne 20. 4. 2021, na kar je tožnik vztrajal pri pritožbenih navedbah, a ni predložil dokazov, ki bi izpodbijali ugotovitve MOL ali prvostopenjsko odločbo.

17.Zakonska podlaga za odmero NUSZ in s tem za izdajo izpodbijane odločbe je podana v 404. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4 s spremembami), ki določa, da davčni organ izdaja odločbe o NUSZ po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na 1. januar tekočega leta. NUSZ se odmeri do 31. marca ali v treh mesecih po prejemu podatkov občine. 58. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84, Uradni list SRS, št. 18/84 s spremembami) zahteva plačilo NUSZ na zazidanih območjih z vodovodom in elektroomrežjem, kar toženka v obrazložitvi po oceni sodišča pravilno povezuje z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 130/03 s spremembami; v nadaljevanju: Odlok o NUSZ), ki določa točkovanje in merila.

18.Sodišče ugotavlja, da se NUSZ v skladu s 60. in 61. členom ZSZ/84 za poslovne površine določa ne glede na dejansko uporabo, temveč na podlagi zazidanosti1 in 1predvidene namembnosti1. 59. člen ZSZ/84 in 14. člen Odloka o NUSZ ne predvidevata oprostitve plačila NUSZ zaradi neuporabe ali dotrajanosti, kar izključuje tožnikove ugovore glede neuporabnosti in dotrajanosti stavbe na ... kot pravno relevantne za določitev višine NUSZ. 8. člen Odloka o NUSZ nadalje zahteva le možnost priključitve na komunalno infrastrukturo, ne dejanskega priklopa. Tak
61no stali
61
0e podpira tudi sodba Upravnega sodi
61
0a
61t. U 65/2012 z dne 20. 3. 20121. Da je stavba na ... priklju
0dena na komunalno infrastrukturo med strankami sicer ni sporno, niti ni to
7Enik tega navajal v postopku pred to
7Enko oziroma v to
7Bi.

19.Tožnik toženki očita nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in sicer, da se v izpodbijani odločbi napačno sklicuje na storitveno in trgovsko namembnost stavbe na ...

20.Sodišče zavrača navedbo tožnika, da je toženka pri svoji odločitvi napačno ugotovila namembnost stavbe na ... in posledično nepravilno izračunala višino NUSZ. Sodišče je že zgoraj obrazložilo, da se NUSZ v skladu s 60. in 61. členom ZSZ/84 za poslovne površine določa in plačuje ne glede na dejansko uporabo. Navedeno potrjuje tudi drugi odstavek 8. člena Odloka o NUSZ, ki določa: "Kjer obstoječa namembnost ni skladna s predvideno v prostorskem aktu, se upošteva obstoječa namembnost, pri nezazidanih pa predvidena." Tožnik ne izpodbija namembnosti, kot je določena v prostorskem aktu za stavbo na ... (storitvena in trgovska dejavnost), temveč navaja dejansko neuporabo te stavbe glede na obstoječo namembnost v prostorskem aktu, kar pa ni pravno upoštevno pri izračunu višine NUSZ.

21.Odločitve sodišča tudi ne more spremeniti tožnikovo sklicevanje na sodbo I U 148/2016 kot upoštevne za ta primer. Sodba I U 148/2016 z dne 14. 6. 2016 obravnava spremembo rabe (npr. stanovanjska namesto poslovna), ne neuporabe, zato ni upoštevna za ta primer, kar je sicer ugotovil že drugostopenjski organ in obrazloženo zavrnil pritožbeno navedbo tožnika v v drugostopenjski odločbi. Tudi 218. člen ZGO-1 je opredeljeval zazidana zemljišča kot zemljišča, na katerih je stavba zgrajena, kar je v tem primeru izpolnjeno in to dejstvo med strankama ni sporno. Tako je zemljišče, na katerem stoji stavba na ... nedvomno zazidano stavbno zemljišče in s tem je podana dejanska podlaga za odmero NUSZ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe.

22.Tožnik navaja, da dotrajanost stavbe (požarni ogledi v letu 2021, nedelujoči hidranti, brez varnostne razsvetljave, potreba po soglasju drugih etažnih lastnikov) objektivno onemogoča uporabo, kar bi moralo vplivati na odmero NUSZ. Pri tem se sklicuje na 61. člen ZSZ/84 ("smotrno izkoriščanje") in Dogovor o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje NUSZ, in meril za določanje višine tega nadomestila (v nadaljevanju Dogovor o NUSZ)(Uradni list SRS, št. 19/86), ki omenja "večje motnje pri uporabi". Sodišče se ne strinja s tožnikom.

23.59. člen ZSZ/84 in 14. člen Odloka o NUSZ ne predvidevata oprostitve zaradi nezmožnosti uporabe ali dotrajanosti objekta. "Smotrno izkoriščanje" po 61. členu ZSZ/84 se nanaša na namembnost in opremljenost, ne na dejansko stanje objekta, kar je potrdila tudi ustavno sodna praksa. Sodišče ob tem dodaja, da okoliščina, da se stavba zaradi dotrajanosti ne uporablja oz. ni primerna za uporabo, ni primerljiva stalnemu prekomernemu hrupu, trajnejši onesnaženosti zraka in moteni dostopnosti, kar so po 8. členu Dogovora o NUSZ okoliščine, ki se upoštevajo pri določanju višine nadomestila (4. člen). Poleg tega lahko občine po 8. členu Dogovora o NUSZ te okoliščine upoštevajo pri višini odmere NUSZ, niso pa se občine dogovorile, da bo to razlog, da obveznost plačila NUSZ ne nastane in niti za njegovo oprostitev. Dogovor o NUSZ iz 1986 torej ne spreminja pogojev odmere, kot jih določata ZSZ/84 in Odlok o NUSZ.

24.Iz navedenih določb izhaja, da za nastanek obveznosti plačila NUSZ za zazidano stavbno zemljišče ni pomembno, ali se objekt uporablja ali ne, saj se lahko odmeri tudi za nepremičnine, ki se šele gradijo. Prav tako neuporaba in niti nezmožnost uporabe ni razlog, zaradi katerega bi bila možna oprostitev plačila NUSZ po 59. členu ZSZ/84 in 14. členu Odloka o NUSZ, ki določata, kdaj se NUSZ ne plača oziroma kdaj lahko Mestna uprava Mestne občine Ljubljana odloči, da se zavezanca oprosti plačila tega prispevka. Zato za nastanek obveznosti tudi ni pravno relevantno, ali je za uporabo potrebna sanacija in ali jo je mogoče izvesti brez sodelovanja ostalih etažnih lastnikov. Okoliščina, da tožnik potrebuje soglasje drugih etažnih lastnikov za nujna popravila na stavbi, je zasebno pravna zadeva, ki ne vpliva na odmero po 62. členu ZSZ/84, ki kot zavezanca za plačilo določa lastnika. Navedba je tožnika, da bi se morala pri odmeri NUSZ upoštevati dejanska raba stavbe in ne predvidena raba stavbe (kot je določena z občinskim prostorskim aktom), je tako neutemeljena.

25.Pri tem sodišče opozarja še na odločbo Ustavnega sodišča U-I-11/16 - 29 z dne 17. 9. 2020, iz katere izhaja, da med zakonskimi merili za določanje NUSZ ni zasedenosti oziroma zapuščenosti stanovanjskih ali poslovnih objektov in tudi ne stanja objekta v smislu njegove vzdrževanosti. Kriterij zasedenosti po presoji Ustavnega sodišča ne odraža lastnosti stavbnega zemljišča, ki vpliva na njegovo uporabo in zato ne more biti razlog za dodatno plačilo NUSZ. Taka je tudi praksa naslovnega sodišča.

26.V zadevi I U 148/2016, na katero se pri utemeljevanju svojega stališča sklicuje tožnik, je sodišče res zavzelo stališče, da je za odmero NUSZ pomembno, v kakšne namene se predmetne nepremičnine dejansko uporabljajo. Tako izhaja tudi iz citirane določbe Odloka o NUSZ. Vendar tožnik, drugače kot je bilo to v zadevi I U 148/2016, ne zatrjuje, da nepremičnino uporablja za drug namen od tistega, predvidenega v prostorskem aktu, tj. trgovski in storitveni, ampak trdi, da nepremičnin ne uporablja, torej za noben namen. Iz Odloka o NUSZ ne izhaja, da bi bilo tako stanje nepremičnine (nezasedenost) posebej ovrednoteno oziroma upoštevno, kar pomeni, da se pri odmeri NUSZ upošteva v prostorskem aktu predvidena namembnost. Tožnik tega, da naj bi bila namembnost v prostorskem aktu drugačna od tiste, ki jo je v izpodbijani odločbi upoštevala toženka, ne navaja.

27.Tožnik še trdi, da odločbi (prvostopenjska in drugostopenjska) nista obrazloženi, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih glede dejavnosti in točkovanju, kar onemogoča preizkus pravilnosti izračuna NUSZ in razlogov o točkovanju, zlasti načina točkovanja. Iz napadene odločbe prvostopenjskega organa je razvidna le vrednost točke ter površina, kar pa ni dovolj, da bi odločba izpolnjevala zadostni standard obrazloženosti in tožniku kot davčnemu zavezancu omogočila preveritev pravilno opravljenega obračuna. Navaja, da je poleg same namembnosti pomembna tudi lega nepremičnine in dejavnost, ki naj bi se izvajala v stavbi, ki je predmet odmere. Teh podatkov napadene odločbe po njegovem nimajo in so ostale neobrazložene. Uveljavlja kršitev 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. Navaja, da Odlok o NUSZ zahteva podatke o legi in dejavnosti kot dejstvih za določitev višine NUSZ.

28.Sodišče ugotavlja, da je uporaba oziroma namembnost nepremičnine, kot tudi njegova komunalna opremljenost, relevantna za višino nadomestila, kar izhaja tudi iz 61. člena ZSZ/84, ki določa merila, ki jih morajo občine upoštevati pri določanju višine NUSZ.

29.Odlok o NUSZ upoštevaje to zakonsko merilo v prvem odstavku 8. člena določa, da se stavbna zemljišča ovrednotijo glede na namembnost in lego. Po legi so razdeljena na sedem območij, pri čemer se zemljišče, na katerem stoji objekt ..., nahaja v II. območju, kar v zadevi ni sporno. Po namembnosti se v II. območju stavbna zemljišča ovrednotijo glede na naslednje namene: za gospodarske namene s 1100 točkami, za gospodarske namene in poslovne namene 1100 točkami, za poslovne namene s 1430 točkami, za storitvene in trgovske namene z 800 točkami, za javne službe in storitve s 400 točkami, za družbene dejavnosti s 100 točkami, za stanovanjske namene s 100 točkami, za kmetijstvo in gozdarstvo s 600 točkami. Drugi odstavek tega člena določa, da kjer obstoječa namembnost ni skladna s predvideno namembnostjo v prostorskem aktu, se pri točkovanju zazidanih stavbnih zemljišč upošteva obstoječa namembnost, pri nezazidanih stavbnih zemljiščih pa namembnost določena s prostorskim aktom.

30.Prvostopenjska odločba vsebuje navedbo obračunske površine (v razponu 4,00-560,00 m² po posameznih stavbnih enotah), točke (1150), vrednost točke (0,000507 EUR/m²/mesec), in komunalno opremljenost (8. člen Odloka o NUSZ), kar omogoča preizkus izračuna (v razponu 27,99-3.918,10 EUR po posameznih zneskih za posamezne stavbne enote), kot je razvidno iz izreka. V izreku je navedenih skupaj 17 (sedemnajst) stavbnih enot z identifikacijskimi znaki stavbnih enot in njihovo površino, za katere je bil obračunan NUSZ v skupnem znesku 10.479,47 EUR za leto 2021. Drugostopenjski organ je v svoji odločbi potrdil pravilnost podatkov MOL glede komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča, na katerem se nahaja stavba na ... (mnenje št. 4221-135/2021-6). Tem podatkom tožnik ni oporekal. 7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP zahteva, da odločba omogoča preizkus odločilnih dejstev, kar je v obravnavani zadevi po mnenju sodišča izpolnjeno. Tožnik tudi ni konkretno izpodbijal lege oziroma uvrstitve stavbe v ustrezno območje (II. območje) ali točkovanja samega, temveč je navajal (le) dejansko nezmožnost uporabe stavbe kot bistveno za določitev višine NUSZ, kar pa ni merilo za določitev višine NUSZ, kot že predhodno obrazloženo.

31.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka za tožnikove nepremičnine nedvomno upoštevala storitveni in trgovski namen. Toženka je v izpodbijani odločbi navedla tudi obdobje, za katero se NUSZ odmerja, površino posameznih stavbnih enot (delov nepremičnine), ter vrednost točke, uporabljene za odmero NUSZ. Glede na to sodišče zavrača trditev tožnika, da na podlagi izpodbijane odločbe pravilnosti izračuna ni mogoče preveriti. Način točkovanja je iz izpodbijane odločbe jasno razviden, prav tako je iz odločbe in iz Odloka o NUSZ mogoče jasno razbrati, kakšno namembnost je toženka upoštevala, tožnik pa bi ji lahko, če se z njo ne strinja, v tožbi ugovarjal, česar pa ni storil. Navaja zgolj to, da je poleg namembnosti pomembna tudi lega in dejavnost, ki se izvaja v stavbi, teh podatkov pa naj odločba ne bi vsebovala, kar pa ne drži. Sodišče tako kot neutemeljeno zavrača navedbo tožnika, da je izpodbijana odločba neobrazložena in se je ne da preizkusiti.

32.Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

33.Tožnik je zahteval povrnitev stroškov upravnega spora. Sodišče je tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnilo. Odločitev o stroških tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Drugi odstavek 60. člena ZSZ/84 določa: Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.

2Druga alineja 61. člena ZSZ/84 določa, da se kot merilo za določitev NUSZ upošteva: lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča.

3V kateri je sodišče v obrazložitvi zapisalo: "Ni potrebno, da so priključki izvedeni, zadostuje možnost priklopa."

4Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-11/16-29 z dne 17. 9. 2020 zapisalo: "Stanje objekta ali zasedenost nista merili za NUSZ."

5Glej I U 40/2012 ter I U 1257/2021.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) - ZSZ - člen 60, 61

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.