Up-309/01

13. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe M.S.S. A. S.A.M., B. B. B., Ž. Ž., ki jo zastopa C. C., odvetnica v Z., na seji senata dne 4. novembra in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe M.S.S. A. S.A.M., B. B. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 102/2001 z dne 26. 4. 2001 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 776/97 z dne 22. 2. 2001 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice (sedaj ustavne pritožnice). Zoper sodbo sodišča prve stopnje je pritožnica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo.

2.Pritožnica izpodbijanima sodnima odločbama očita kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje odločilo drugače, kakor to izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, taka odločitev pa naj bi predstavljala tudi odstop od dosedanje sodne prakse tega sodišča. Poleg tega naj bi prvostopenjsko sodišče ne upoštevalo pravila o dokazni vrednosti verodostojne listine, kot izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča št. III Ips 2/98. Pritožnica tudi zatrjuje, da je med pravdnim postopkom prvostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, ker ji ni dalo možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki jih je na glavni obravnavi dne 5. 2. 2001 navajala nasprotna stranka, in ker ji ni vročilo odgovora na pritožbo.

Pritožničine pravice naj bi bile kršene tudi zaradi nerazumne dolgotrajnosti postopka pred sodiščem prve stopnje. Višjemu sodišču očita, da je pri odločanju prezrlo dejstvo, da pritožnica brez svoje krivde do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni mogla navesti oziroma predložiti vseh dokazov.

Pritožnica še navaja, da je zaradi sprememb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) izgubila pravico do revizije. Tudi zato naj bi ji bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica kršitve človekovih pravic sicer zatrjuje, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Ustavno pritožbo namreč utemeljuje predvsem z navedbami, s katerimi po vsebini zatrjuje napačno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo prava. Z vidika zatrjevane kršitve ustavnega procesnega jamstva, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave, ki je na področju sodnih postopkov poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, bi bil lahko pomemben očitek pritožnice, da Višje sodišče ni upoštevalo dejstva, da pritožnica brez svoje krivde ni mogla do zaključka glavne obravnave navesti vseh dejstev in predložiti vseh dokazov, s katerimi bi izpodbijala navedbe in dokaze nasprotne stranke v pravdi. Vendar ta očitek ni utemeljen. Višje sodišče je v izpodbijani odločbi jasno obrazložilo, da je šele v pritožbi navedeni dokazni predlog, tj. izjavo Valterja Abrahta, štelo za nedopustno pritožbeno novoto, ker je pritožnica za ime navedene osebe izvedela že na glavni obravnavi v postopku pred prvostopenjskim sodiščem. Takrat pa bi tudi lahko predlagala zaslišanje te priče. Zgolj nezadovoljstvo s stališčem, ki ga je glede tega pritožbenega očitka zavzelo Višje sodišče, pa za utemeljitev kršitve pravice iz 22. člena Ustave ne zadošča.

5.S pavšalnim sklicevanjem na drugačno sodno prakso pritožnica ne izkaže zatrjevanega očitka o odstopu od ustaljene sodne prakse, ki bi sicer tudi lahko pomenil kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Te kršitve tudi s sklicevanjem na stališče, ki je bilo zavzeto v sklepu Vrhovnega sodišča št. III Ips 2/98 ne izkaže, saj navedenega sklepa ni niti priložila.

6.Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic izhaja tudi pravica do izjave v postopku. Kršitev te pravice pritožnica zatrjuje z navedbo, da ji odgovor tožene stranke na pritožbo ni bil vročen. Tudi če je tako in bi zato nevročitev odgovora na pritožbo pritožnici predstavljala kršitev zakona, taka opustitev ravnanja sodišča še ne predstavlja kršitve ustavne pravice do izjave v postopku. Iz izpodbijane sodbe Višjega sodišča namreč izrecno izhaja, da odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi drugostopenjskega sodišča. Pritožnica pa v ustavni pritožbi tej oceni Višjega sodišča niti ne nasprotuje. Zato ustavna pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

7.Pritožnica v ustavni pritožbi tudi zatrjuje, da ji ni bil dan rok, da se izjavi o novih dejstvih, ki naj bi jih na glavni obravnavi navajal predstavnik tožeče stranke. Za obravnavo te kršitve pa je treba upoštevati določbo prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri je ustavna pritožba dopustna šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih). Iz ustavni pritožbi priložene pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo je razvidno, da pritožnica navedene kršitve sodišču prve stopnje ni očitala.

8.V zvezi z očitkom pritožnice, da je zaradi sprememb določb ZPP v predmetnem postopku izgubila pravico do revizije, ustavno sodišče pojasnjuje, da pravica do revizije nastane šele po pravnomočnosti odločbe sodišča druge stopnje in ne kot zmotno misli pritožnica, z vložitvijo tožbe. Zaradi tega ni mogoče pritrditi pritožnici, da je med predmetnim pravdnim postopkom pravico do revizije izgubila. Drugostopenjska sodna odločba je bila izdana dne 22. 2. 2001, ko je ZPP že vseboval določbo 490. člena, ki v gospodarskih sporih izključuje možnost revizije, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 5.000.000 SIT. V pritožničinem primeru pa je šlo za gospodarski spor. Sicer pa je Ustavno sodišče že odločilo, da ni v neskladju z Ustavo, da je novi ZPP pogoje za dopustnost revizije postrožil in da se novi zakon glede tega vprašanja po prehodni določbi prvega odstavka 498. člena ZPP uporablja tudi glede postopkov, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02 in OdlUs XI/2, 166).

9.Pritožnica z navedbo o nerazumni dolgotrajnosti postopka pred sodiščem prve stopnje po vsebini očita kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave. Z odločitvijo Okrožnega sodišča v Kopru v obravnavani zadevi je dejanje, s katerim naj bi bila pritožnici kršena navedena ustavna pravica, že prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve pravice lahko pritožnica v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Pritožnica ni izkazala, da bi to sodno pot izkoristila. Glede na to ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpane vse oblike pravnega varstva.

10.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa jo je zavrglo.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger