Jedro

V obravnavani zadevi je nedvomno izpolnjen subjektivni pogoj po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, saj se obravnava spor med toženko kot samostojno podjetnico in tožečo stranko kot gospodarsko družbo. Za razmejitev rednega pravdnega postopka od postopka v gospodarskih sporih pa mora biti izpolnjen tudi objektivni pogoj, namreč, da gre za spor iz pravnih razmerij, nastalih v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti tožnice in toženke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Proti temu sklepu se toženka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi in odloči, da je za sojenje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Navaja, da nikoli ni bila v razmerju s tožečo stranko v zvezi z opravljanjem njene pridobitne dejavnosti, katere že dalj časa ne opravlja več. Zgolj dejstvo, da je bila morda v času sklenitve pogodbe samostojna podjetnica, ne more privesti do zaključka, da gre za gospodarski spor. Sodišče ne navede, ali naj bi bila domnevna nedovoljena prekoračitev po pogodbi o prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu porabljena za pridobitno dejavnost. Predvsem pa se toženka ne strinja s stališčem, da samostojni podjetnik nima lastne subjektivitete, ki bi bila ločena od fizične osebe in da gre zato za isto pravdno stranko. Poudarja, da ni poslovala s tožečo stranko za potrebe pridobitne dejavnosti, temveč zgolj kot fizična oseba in potrošnik, zato ne gre za spor, ki bi se moral obravnavati po pravilih gospodarskega spora.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo tožene stranke. Poudarja, da so navedbe v pritožbi popolnoma neresnične, kar je moč jasno razbrati iz že priloženih pogodb in poroštvene izjave.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 2. točki prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki in osebami iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost), če gre za spore v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti. ZPP torej opredeljuje gospodarski spor v tem primeru s kombinacijo subjektivnih (podjetnik posameznik) in objektivnih (opravljanja pridobitne dejavnosti) meril(1).

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa ugotovilo, da je toženka kot samostojna podjetnica s tožečo stranko, ki je gospodarska družba, sklenila pogodbo o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu in podala poroštveno izjavo za izpolnitev obveznosti uporabnika limita po pogodbi o limitu. Odločitev, da gre za gospodarski spor, ki ne spada v pristojnost okrajnih sodišč, je oprlo na ugotovitev, da je bila toženka samostojna podjetnica v času podpisa pogodb, kasnejši izbris iz registra pa ne more spremeniti pravne narave spora.

7. Pravilno izpodbijani sklep ugotavlja, da samostojni podjetnik posameznik pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti ne more nastopati drugače kot fizična oseba,(2) pa tudi, da je po ustaljeni sodni praksi(3) odločilen status stranke ob nastanku pravnega razmerja, iz katerega izvira spor. Torej okoliščina, da toženka v času vložitve tožbe ni bila več samostojna podjetnica, ne vpliva na izbiro pravil postopka in na tej podlagi na stvarno pristojnost sodišča. V obravnavani zadevi je zato nedvomno izpolnjen subjektivni pogoj po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, saj se obravnava spor med toženko kot samostojno podjetnico in tožečo stranko kot gospodarsko družbo. Za razmejitev rednega pravdnega postopka od postopka v gospodarskih sporih pa mora biti izpolnjen tudi objektivni pogoj, namreč, da gre za spor iz pravnih razmerij, nastalih v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti tožnice in toženke. Sklep glede tega merila ne vsebuje nobenih ugotovitev in v celoti prezre, da je tožnica v tožbi navedla, da zahtevek utemeljuje tudi na podlagi dolga toženke kot samostojne podjetnice, medtem ko toženka na drugi strani temu oporeka in navaja, da s tožečo stranko za potrebe pridobitne dejavnosti ni nikoli poslovala, temveč zgolj kot fizična oseba in potrošnik.

8. Sodišče pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so mu znana (prvi odstavek 17. člena ZPP). Pri tem ne ugotavlja dejstev za ugotavljanje kompetenčnega dejanskega stanja, lahko pa od tožnice zahteva, da dopolni tožbo z navedbo dejstev, od katerih je odvisna pravilna presoja pristojnosti.(4) V konkretni zadevi je treba tudi oceniti, ali se je glede trditev toženke o tem tožnica že dovolj opredelila v odgovoru na pritožbo.

9. Ker niso v celoti ugotovljeni zakonski pogoji za opredelitev gospodarskega spora po 2. točki 481. člena ZPP, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Več o tem mag. Nina Betetto, Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo 6-7/2014. Op. št. (2): Določba šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah.

Op. št. (3): npr. sklepi VSRS II Ips 208/2004, II Ips 94/2009, I R 73/2010 ter VSL II Cp 2379/2011, I Cp 1825/2015. Op. št. (4): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, str. 157.