Jedro

Obdolženi namreč prezre, da je oporekanje vsebini izvedenskega mnenja, načinu dela sodne izvedenke in njeni nepristranskosti stvar dokazne ocene sodišča prve stopnje v nadaljevanju kazenskega postopka, ko bo v okviru postopka dokazovanja po potrebi izvedensko delo (vnovič) dopolnilo ter sodno izvedenko (ponovno) zaslišalo ali morebiti izvedenstvo zaupalo še drugemu sodnemu izvedencu, nikakor pa gre ne za vprašanje (ne)zakonitosti dokaza, za katerega ni dvoma, da je v danem primeru pridobljen na zakonit način.

Izrek

Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje z uvodoma navedenim sklepom na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog za izločitev dokazov zagovornika obdolženega A. A. in obdolženega A. A., podana na predobravnavnem naroku dne 11. 7. 2024.

2.Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbija obdolženi A. A., in sicer zaradi napačno in narobe ugotovljenih dejstev, kršitev ZKP in povezanih zakonov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da predlogu o izločitvi dokazov v celoti ugodi ter vse, po neprimerni poučitvi nezakonito zbrane, neujemajoče se izjave in zbrane dokaze (izjave in povezane uradne zaznamke) mladoletnih B. B., C. C., D. D. in E. E. ter izvedensko mnenje iz kazenskega spisa izloči.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko je predlog obdolženca (in njegovega zagovornika) za izločitev dokazov, podan(a) na predobravnavnem naroku dne 11. 7. 2024, zavrnilo, pri čemer je za sprejeto odločitev ponudilo tehtno, zanesljivo in primerno obrazložitev. Pritožbeno sodišče s pravilnimi ugotovitvami prvostopenjskega sodišča v celoti soglaša, jih povzema in se v zaobid ponavljanju nanje dosledno sklicuje, k obširnim, v biti ponovljenim navedbam obdolženega A. A., ki jih je utemeljeno zavrnilo že sodišče prve stopnje, pa dodaja:

5.Uvodoma obdolženi izpostavlja, da je izvedensko mnenje dopolnila izvedenka, za katero je bil podan predlog, da se njeno mnenje zaradi nasprotujočih si izjav izključi. Kot primer navede nasprotujoči trditvi glede ml. E. E., da se boji moških in da prehitro zaupa neznancem. Meni namreč, da se ni mogoče hkrati bati in zaupati moški osebi, kakor navaja izvedenka. Posledično vztraja, da dopolnitev mnenja ni nepristranska, tudi zato, ker je izvedenka na zaslišanju izjavila, da lahko ugotovi, kdaj otrok govori resnico, česar pa si niti največji izvedenci do sedaj še niso upali trditi, saj ne berejo misli. Zmoti ga trditev, da otroci jasno ločijo med resnico in lažjo, kar pa je glede na zbrane dokaze popolnoma nasprotno od tega, kar ti dokazi prikazujejo. Poleg tega se v nobenem mnenju ne dotakne poročila CSD, ki v zvezi z ml. C. C. navaja, da si rad izmišlja in povzema zgodbice drugih. Zavzema se za dopolnitev mnenja, vendar po drugem sodnem izvedencu.

6.Povzetemu pritožbenemu izvajanju ne gre slediti, saj obdolženi v jedru zgolj nasprotuje verodostojnosti izvida in mnenja sodne izvedenke psihološke stroke F. F. Obdolženi namreč prezre, da je oporekanje vsebini izvedenskega mnenja, načinu dela sodne izvedenke in njeni nepristranskosti stvar dokazne ocene sodišča prve stopnje v nadaljevanju kazenskega postopka, ko bo v okviru postopka dokazovanja po potrebi izvedensko delo (vnovič) dopolnilo ter sodno izvedenko (ponovno) zaslišalo ali morebiti izvedenstvo zaupalo še drugemu sodnemu izvedencu, nikakor pa gre ne za vprašanje (ne)zakonitosti dokaza, za katerega ni dvoma, da je v danem primeru pridobljen na zakonit način.

7.Brez pritožbeno pričakovanega uspeha ostaja tudi obdolženčeva kritika zaključka sodne izvedenke, da ml. B. B., C. C. in D. D. razumejo pouk o pravicah, da se odpovedo pričanju in da morajo govoriti resnico. Ne drži pa niti obdolženčeva trditev, da priče oziroma oškodovanci niso bili popolnoma poučeni o svojih pravicah, kakor tudi ne o posledicah krivega pričanja. Skozi obširno pritožbeno izvajanje obdolženi zatrjuje, da jih ni nihče poučil o posledicah krivega pričanja, saj se le-teh glede na svoje mentalne sposobnosti ne zavedajo. Po njegovem mnenju potrebujejo jasna in konkretna navodila in bi morali biti tudi poučeni o posledicah krivega pričanja tako zanje, kakor v razmerju do njega, tj. obdolženca. Takšno pritožbeno izvajanje pa je zgrešeno in zavajajoče. Na iste pomisleke obdolženca je s tehtnimi in prepričljivimi razlogi zadostno odgovorilo že sodišče prve stopnje in jih utemeljeno zavrnilo, ko je med ostalim tudi razložilo, da in na kakšen način so ml. oškodovanci prejeli pravni pouk po 236. in 240. členu ZKP. O razumevanju pravnih poukov mladoletnih oškodovancev v času zaslišanja v prostorih Hiše za otroke v smislu 236. člena ZKP in drugega odstavka 240. člena ZKP je namreč sodna izvedenka podala odgovore v okviru dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 17. 10. 2024, na v bistvenem ponovljene pritožbene pomisleke pa je obširno odgovorila še na naroku v zvezi z izločitvijo dokazov dne 22. 11. 2024, kar vse je prvostopenjsko sodišče podrobno predstavilo predvsem v točkah 10 do 17 razlogov izpodbijanega sklepa. Posplošena temeljna teza obdolženčevega predloga za izločitev dokazov, da oškodovanci, torej mladoletne priče, niso dovolj duševno razvite, da bi pravico, da niso dolžne pričati, v polnosti razumele, kot tudi ne, da morajo govoriti resnico, tako ne drži, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v točki 8 izpodbijanega sklepa. V točkah 14 in 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa je nato po predhodnem pregledu zapisnikov o njihovem zaslišanju na podlagi izvedenskega mnenja sprejeti zaključek, da so ml. priče D. D., C. C. in B. B. razumele pomen pravice, da niso dolžne pričati, pričevanju, opravljenem s pomočjo strokovnjakinje za zaslišanje G. G. v Hiši za otroke, pa se niso odpovedale, zaradi česar tudi ni podlage za izločitev uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih za njih, sodišče prve stopnje razumno in prepričljivo utemeljilo.

8.V nadaljevanju obdolženi prav tako ne navaja ničesar novega, marveč zgolj ponavlja razloge, izpostavljene že v predlogu za izločitev dokazov, o katerem pa je sodišče prve stopnje pravilno odločilo ter sprejeto odločitev v izpodbijanem sklepu tudi zanesljivo obrazložilo. Vendar obdolženi razumne utemeljitve prvostopenjskega sodišča ne sprejema in vztraja na prepričanju, da je izpoved E. E. v okviru kazenske preiskave temeljila na nezakonitih zbranih obvestilih, saj je opravila razgovor brez prisotnosti staršev ali ustrezne strokovne osebe, pač pa sta bili prisotni samo policistki, kar je jasno razvidno iz uradnega zaznamka. Ker je bila o razgovoru mama H. H. zgolj obveščena, ne pa tudi na razgovoru dejansko prisotna, obdolženi to prepoznava kot nasprotno veljavni zakonodaji, ki jasno določa, da se vsi razgovori z mladoletno osebo, mlajšo od 14 let, opravijo v navzočnosti staršev oziroma ustreznega strokovnega delavca, kar pa po njegovi oceni policistki zagotovo nista. Na povzeto pritožbeno izvajanje je izčrpno odgovorilo prvostopenjsko sodišče v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko je obdolžencu pritrdilo, da je bil razgovor opravljen brez prisotnosti oškodovankinih staršev, pri čemer je ustrezno poudarilo, da in zakaj to na zakonitost zbranih informacij ne vpliva in tudi, čemu ne gre za nedovoljen dokaz. Obdolženi namreč v pritožbeni graji zanemari dejstvo, da iz uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z dne 27. 10. 2023 ne izhaja samo, da je bila mati ml. oškodovane E. E., tj. H. H., o pogovoru policistov s hčerko obveščena, temveč je z razgovorom tudi soglašala. Smiselno zatrjevana relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka tako ni podana, res pa na tak način na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP zbrano obvestilo in s tem povezani uradni zaznamek ni dokaz, na katerega bi se smela opreti sodba sodišča prve stopnje.

9.Prav tako pritožbeno sodišče ne ugotavlja smiselno zatrjevanih relativnih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka niti v nadaljnjem pritožbenem polemiziranju, da bi morala biti izjava E. E. izločena že zaradi dopustitve sodnika, da si za zaupno osebo izbere mamo H. H., ki je tudi sama priča v postopku. Tozadevno je sodišče prve stopnje v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa tehtno opozorilo na obdolženčevo prezrtje določb četrtega odstavka 65. člena ZKP in četrtega odstavka 240. člena ZKP in posledično smiselno poudarilo, da je bila H. H. v fazi preiskave kot priča zaslišana (že) dne 15. 12. 2023, ml. oškodovana E. E. pa v Hiši za otroke dne 15. 2. 2024, torej je bila mati v vlogi zaupne osebe ob ml. hčerki prisotna šele dva meseca kasneje, kar pa ni v nasprotju z interesi uspešne izvedbe kazenskega postopka. Prav zato utemeljene podlage za pritožbeno zahtevano izločitev zapisnika o zaslišanju ml. E. E. v Hiši za otroke ni najti.

10.Tudi selektivnemu izpostavljanju vsebine uradnega zaznamka, da je E. E. mami H. H. povedala za zlorabo pred razgovorom s policisti, medtem ko na zaslišanju trdi, da je mami povedala po razgovoru s policisti, kar vse po mnenju obdolženca kaže na popolnoma jasno razviden vpliv na pričo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je presoja morebiti protislovnih izpovedi ml. oškodovancev predmet dokazne ocene. Nikakor pa to ni utemeljen razlog za izločitev dokazov na podlagi prvega odstavka 285.e člena ZKP.

11.Tudi preostalo obširno pritožbeno izvajanje, s katerim se obdolženi skuša še pred začetkom glavne obravnave razbremeniti očitkov po pravnomočni obtožnici in na temelju lastne dokazne ocene pravzaprav ponuja lasten pogled na procesni status in izpovedi ml. oškodovancev B. B., C. C., D. D. in E. E. ter na ostalo zbrano dokazno gradivo, se v aktualnem stadiju kazenskega postopka izkaže kot preuranjeno in odvečno. Pritožbeno sodišče pripominja, da se po zgolj opravljenem predobravnavnem naroku (še) ne more vedeti, če sploh in na katere dokaze, bo sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi v predmetni kazenski zadevi oprlo meritorno sodbo, kot tudi ne, kakšna bo v razmerju do obravnavanega procesnega udeleženca njena vsebina.

12.Po obrazloženem, in ker ni bilo prepoznati dokazov, ki bi jih bilo treba iz kazenskega spisa izločiti, obdolženi A. A. pa tudi v ostalem ne navaja ničesar, na kar ne bi že tehtno, zadostno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje, je bilo o njegovi pritožbi odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

13.Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Zveza:

1Prav ta pa izhaja tudi iz odločbe VSRS I Ips 14942/2012 z dne 9. 3. 2017, saj je vprašanje potrebe po novem sodnem izvedencu zaradi zatrjevane nestrokovnosti dela prvo postavljenega sodnega izvedenca stvar dejanske presoje od primera do primera.

2Za prim. sklep VSM V Kp 46218/2016 z dne 14. 11. 2018.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 65, 65/4, 148, 148/2, 236, 240, 240/2, 285, 285e

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.