Jedro

Predlagatelj ni z ničemer izkazal, da bi bili njegovi prejemki iz naslova denarne socialne pomoči v letu 2023 bistveno nižji od zneska, ki ga je upoštevalo sodišče v izpodbijanem sklepu. Znižanje socialne pomoči za 100 EUR, ki je nastopilo po zaključeni obravnavi, pa na odločitev nima vpliva. Predlagatelj ima možnost pridobiti sredstva s kakšnim dopolnilnim delom, saj je ročno spreten. Poleg tega mu je prijatelj ponudil zaposlitev (upravljal bo avtodvigalo), zato znižanje denarne socialne pomoči na višino preživninske obveznosti nima odločilnega vpliva.

Izrek

1.Pritožba se zavrne in se v izpodbijenem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2.Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.A.  in B. - sedaj sta obe že polnoletni - sta bili s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 4094/2009 s 14. 12. 2011 zaupani v varstvo in vzgojo materi, očetu pa je bilo naloženo plačevanje preživnine v višini 150 EUR za A. in 120 EUR za B. Sedaj znaša valorizirana preživnina za A. 199,27 EUR in za B.  159,42 EUR.

2.Sodišče je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu in znižalo predlagateljevo preživninsko obveznost za A. na 130 EUR in za B. na 150 EUR mesečno (1. točka izreka). V presežku - predlagatelj je predlagal znižanje preživnine za A. na 80 EUR in za B. na 50 EUR, je zavrnilo1 (2. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (3. točka izreka).

3.Predlagatelj odločitve sodišča ne sprejema in zoper zavrnilni del (2. točka izreka) vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in v celoti ugodi njegovemu predlogu. Podrejeno predlaga vrnitev zadeve v sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. V pritožbi opozarja, da je do spremenjenih razmer prišlo že takoj po izdaji izpodbijanega sklepa. Denarna socialna pomoč se je takoj po izdaji izpodbijanega sklepa v letu 2025 zmanjšala za približno 100 EUR mesečno na 484,88 EUR. Oporeka višini dohodkov iz naslova socialne pomoči v letu 2023. Sodišče je navedlo znesek 465,34 EUR, vendar je bil v tem letu znesek za 120 EUR nižji. Sodišče je napačno ocenilo tudi njegove pridobitne zmožnosti (pridobivanje prihodkov z drugimi priložnostnimi deli). Ocena, da bi lahko mesečno zaslužil od 150 EUR do 250 EUR, ni konkretno in argumentirano obrazložena. Star je 61 let in šibkega zdravja, ima pritisk ter bolečine v nogah in hrbtu, zato se mu ne priporoča opravljanje težjih opravil, ki bi mu povzročala stres. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da ima tudi nujne življenjske mesečne fiksne stroške (najemnina v višini 350 EUR). A. in B. plačuje preživnino v višini 80 EUR oziroma 50 EUR; na koncu meseca mu ostane 206 EUR, kar potrebuje za nakup hrane, oblačil ter druge manjše stroške (naročnina za telefon). Prijatelji ali sorodniki iz tujine mu izročajo denar namensko, če ga potrebuje, da lahko pelje hčerki na pijačo ali jima nekaj denarja podari ter ju drugače razveseli, ne pa za plačevanje preživnine. Poudarja, da nobeden od udeležencev ni predlagal, da bi se preživnina na novo določila - predlagal je le, da se preživnini znižata na simbolični znesek. Sodišče je preživnino za B. celo zvišalo. Res je pri tem izhajalo iz revaloriziranega zneska, ki pa ga je zmanjšalo le v zanemarljivem delu.

4.Pritožba je bila vročena nasprotnima udeleženkama. Nanjo sta se odzvali in v odgovoru opozarjata na predlagateljevo izpovedbo, iz katere izhaja, da opravlja delo in s tem ustvarja dodaten dohodek. Navajata, da predlagatelj prebiva v hostlu v L. zato, ker bi imel zaradi službe sicer bistveno višje stroške prevoza. Na glavni obravnavi je izpovedal, da bi za A. lahko plačeval 130 EUR in za B. 80 EUR. Prvi nasprotni udeleženki je zagotovil nakup avtomobila ter počitnice v Nemčiji (predložil je kupljeno vozovnico). Predlagatelj ni izkazal, da aktivno išče zaposlitev, niti da bi bil nezmožen za delo. Nasprotno - okoliščine primera kažejo, da razpolaga z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki presegajo tista, za katera je sodišču predložil dokazila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom (sodbo/sklepom/sodno poravnavo) določene preživnine predstavlja določilo 1. odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ). Ta določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršljivim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Poseg v pravnomočno sodno odločbo je mogoč le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je preživnina določena. Najti je treba ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Že sprememba enega od navedenih pravno relevantnih dejavnikov lahko poruši omenjeno ravnovesje. Vendar pa vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca morajo biti bistvene. Sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v postopku za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskih upravičencev oziroma mora na novo poiskati vrednotno ravnovesje med vsemi omenjenimi dejavniki iz 189. člena DZ, ki vplivajo na določitev preživnine.2

7.Sodišče je pri odločanju o znižanju preživnine uporabilo pravilen pristop. Najprej je ugotovilo, da je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v postopku za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev, nato pa je preživnino znova določilo v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskih upravičencev oz. je poiskalo vrednotno ravnovesje med vsemi omenjenimi dejavniki iz 189. člena DZ, ki vplivajo na določitev preživnine. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče preživnine ne bi smelo na novo določiti.

8.Sodišče je kot spremenjene okoliščine na strani predlagatelja upoštevalo njegove zdravstvene težave (visok pritisk, bolečine). Predlagatelj sodi v kategorijo starejših delavcev, zato pri fizičnih delih (gradbeništvo, proizvodnja) težje najde zaposlitev. Je prejemnik denarne socialne pomoči in ima nizke prihodke, medtem ko se je dohodek nasprotne udeleženke skoraj podvojil (njeni dohodki v povprečju znašajo okrog 1.355 EUR). Vendar pa je predlagatelj delovno zmožen. Zanj so primerna fizična dela v storitvenih dejavnostih in kot proizvodni delavec lahko opravlja lažja fizična dela, kjer ni povečanega tveganja za poškodbe, ne pa del na višini ali v prometu. Njegove težave z visokim pritiskom in bolečinami v hrbtu ter nogah niso takšne narave, da bi bil zaradi njih dela nezmožen. Predlagatelj je ročno spreten in ima številna znanja; sposoben se je preživljati z delom ter - kot izhaja iz izčrpne in prepričljive obrazložitve izpodbijanega sklepa - hčerkama tudi zagotoviti preživnino v odmerjeni višini.

9.Predlagatelj ni z ničemer izkazal, da bi bili njegovi prejemki iz naslova denarne socialne pomoči v letu 2023 bistveno nižji od zneska, ki ga je upoštevalo sodišče v izpodbijanem sklepu. Znižanje socialne pomoči za 100 EUR, ki je nastopilo po zaključeni obravnavi, pa na odločitev nima vpliva. Predlagatelj ima možnost pridobiti sredstva s kakšnim dopolnilnim delom, saj je ročno spreten. Poleg tega mu je prijatelj ponudil zaposlitev (upravljal bo avtodvigalo), zato znižanje denarne socialne pomoči na višino preživninske obveznosti nima odločilnega vpliva.

10.Sodišče je prepričljivo in izčrpno pojasnilo, da je predlagatelj delazmožen. Predložena dokumentacija ne daje podlage za zaključek, da zaradi kronične bolezni dela ne bi mogel opravljati. Iz zdravniških potrdil (prilogi A18 in A21) takšna nezmožnost ne izhaja.

11.Sodišče je pri odločitvi upoštevalo predlagateljeve mesečne stroške ter na drugi strani njegove dejanske prihodke in pridobitne zmožnosti. Niso pomembni le dejanski prihodki, kot želi v pritožbi prikazati predlagatelj, temveč tudi njegove realne možnosti za ustvarjanje zaslužka. Te nedvomno obstajajo, saj je izpovedal, da mu prijatelj ponuja zaposlitev.

12.Neutemeljen je tudi njegov pritožbeni argument, da denarja, ki ga prejme od sorodnikov, ne sme uporabiti za plačilo preživnine. Preživnina ima prednost pred vsemi drugimi izdatki - tudi pred nakupom avtomobila za hčerko ali nakupom dragega telefona.

13.Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14.Ob upoštevanju vseh okoliščin primera ter izhodišča, da se v družinskih zadevah prvenstveno zasleduje korist otroka, stroškov pritožbenega postopka ni mogoče vezati zgolj na uspeh v postopku. Stroškovna odločitev mora odražati posebnosti družinskih razmerij, v katerih je poudarek na varstvu otrokovih interesov in ohranjanju enakopravnega položaja udeležencev. Zato je sodišče, skladno z določbo 55. člena ZNP‑1 in ustaljeno sodno prakso, odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Na začetku se je zavzemal, da bi hčerama plačeval le simbolično preživnino v višini 30 EUR.

2Primerjaj VSL sklep IV Cp 263/2025.