Jedro

Po določbi drugega in tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je Vrhovno sodišče vezano na sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizije ne dopusti, razen v primeru, ko je zoper tak sklep vložena pritožba. Tožnica ne navaja niti tega, da vlaga pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije in ne navede nobenega pritožbenega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za obnovo postopka, končanega s sklepom Delovnega sodišča v Kopru opr. št. Pd 166/94-13 z dne 20. 12. 1999. Z navedenim sklepom je sodišče ustavilo postopek, ker je tožnica po svojem takratnem pooblaščencu umaknila tožbo, tožena stranka pa je z umikom soglašala (tretji odstavek 188. člena ZPP). Nobena od pravdnih strank se zoper navedeni sklep ni pritožila in je sklep postal pravnomočen 30. 12. 1999. Predmet spora so bile odločitve tožene stranke L. d.d. o prenehanju delovnega razmerja tožnici in še večjemu številu drugih delavcev.

S sklepom opr. št. Pd 166/94-65 z dne 25. 3. 2005 je Delovno sodišče v Kopru zavrnilo predlog tožnice za obnovo postopka z utemeljitvijo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan. Sodišče druge stopnje je s sklepom opr. št. Pdp 691/2005-3 z dne 16. 6. 2005 pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Z istim sklepom pa je sodišče druge stopnje odločilo tudi, da se revizija ne dopusti. To odločitev je utemeljilo s tem, da za dovolitev revizije ni izkazan noben od razlogov, navedenih v prvem odstavku 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1).

Pritožba ni dovoljena.

Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije treba vložiti v 30 dneh. Tak je tudi pravni pouk v izpodbijanem sklepu. Sklep sodišča druge stopnje je bil vročen pooblaščencu tožnice dne 18. 7. 2005, pritožba pa je bila vložena (priporočeno na pošto) 14. 9. 2005. Po določbi tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 23/2005 - ZS) v času sodnih počitnic (od 15. julija do 15. avgusta), procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če pa je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni (tudi pritožbeni) roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V obravnavani zadevi to pomeni, da je pritožbeni rok začel teči 16. 8. 2005 in se je iztekel 16. 9. 2005, zato je pritožba, vložena 14. 9. 2005 pravočasna.

Vendar pritožba ni dovoljena. Pritožba je redno pravno sredstvo zoper prvostopne sklepe (prvi odstavek 363. člen ZPP), ne pa zoper sklepe sodišča druge stopnje. Zoper pravnomočne sklepe drugostopnega sodišča so dovoljena le izredna pravna sredstva.

Pravnomočni sklep, zoper katerega tožnica vlaga pritožbo, ima dva dela. V prvem odstavku izreka je odločitev o zavrnitvi pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog tožnice za obnovo postopka. V drugem odstavku izreka pa je odločitev o tem, da se revizija ne dopusti. Pravnomočna sodba ima tudi pravni pouk o pravici do pritožbe, vendar izrecno le zoper odločitev o nedopustitvi revizije. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 se zoper sklep o nedopustitvi revizije stranka lahko pritoži iz razloga po drugi alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1: če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Tožnica bi se torej lahko pritožila le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim sodišče revizije ni dopustilo. Tožnica take pritožbe ni vložila ne izrecno ne po vsebini. Ne navaja izrecno, da se pritožuje zoper ta sklep oziroma ta del sklepa, temveč izrecno navaja, da se pritožuje zoper sklep prvostopnega sodišča. Torej zoper sklep, o katerem je pritožbo že vložila in je pritožbeno sodišče o njej odločilo. Pri tem sicer kot datum prvostopnega sklepa navaja datum pritožbenega sklepa z utemeljitvijo, da se z zavrnitvijo pritožbe ne strinja. Iz vsebine pritožbe izhaja, da dejansko uveljavlja ponovno odločitev o pritožbi zoper sklep Delovnega sodišča v Kopru opr. št, Pd 166/94 z dne 25. 3. 2005. To pa pomeni, da je njeno pritožbo mogoče šteti le kot pritožbo zoper prvi odstavek sklepa sodišča druge stopnje.

Po določbi drugega in tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je Vrhovno sodišče vezano na sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizije ne dopusti, razen v primeru, ko je zoper tak sklep vložena pritožba. Tožnica ne navaja niti tega, da vlaga pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije in ne navede nobenega pritožbenega razloga. Ne tistega, ki ga (kot edinega) navaja določba tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1, niti drugih razlogov, ki bi smiselno prišli v poštev po določbah ZPP. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, Vrhovno sodišče ni ugotovilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1). Ker je sklep o nedopustitvi revizije procesni sklep, do uporabe materialnega prava sploh še ni prišlo.

Zoper sklep o nedopustitvi revizije se tožnica ni pritožila, zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe pa pritožba ni dovoljena. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo tožnice zavrglo (352. člen ZPP).