Jedro

Sodišče soglaša z odločitvijo organa za BPP, da postopek prisilne hospitalizacije ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva tožničinih pravic, niti ne gre za izvensodno poravnanje sporov, zato tožnica do brezplačne pravne pomoči v tem postopku ne more biti upravičena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek upravnega postopka**

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju (v nadaljevanju organ za BPP) je z odločbo opr. št. Bpp 778/2023 z dne 22. 12. 2023 zavrnil prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica dne 1. 12. 2023 po odvetniški pisarni vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi postopka prisilne hospitalizacije, in zaradi plačila odškodnine v zvezi s postopkom neupravičene prisilne hospitalizacije. Organ za BPP je naprej tožnico kot vlagateljico pozval na dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči s pozivom, da naj tožnica podrobno pojasni okoliščine v zadevi, zaradi plačila odškodnine, ki jo namerava uveljavljati, saj sicer ne bo mogoče ugotoviti stvarnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica je v dopisu z dne 13. 12. 2023 pojasnila, da brezplačne pravne pomoči ne potrebuje v odškodninskem postopku zaradi plačila odškodnine v zvezi s postopkom prisilne hospitalizacije, saj kot navaja "zdaj za to še ni čas, posledice so se šele začele (strah, govorice, sram)", zato je organ njeno prošnjo štel kot prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi zaradi postopka prisilne hospitalizacije, ki se je izvedla v Psihiatrični bolnišnici T. Ugotovljeno je bilo, da prosilka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj v zadevi, v kateri je zaprosila za brezplačno pravno pomoč (postopek prisilne hospitalizacije), ne gre za sodni postopek in brezplačna pravna pomoč po določilih Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ne more biti dodeljena. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zato organ za BPP zavrnil kot neutemeljeno.

**Tožbene navedbe**

2. Tožnica vlaga laično tožbo v upravnem sporu. Iz tožbe in nadaljnjih elektronskih sporočil, ki so v večjem delu nerazumljiva in nejasna, tožnica pa sporočila po elektronski pošti pošilja sodišču in drugim državnim organom in institucijam, je v zvezi z odločbo, ki je predmet presoje v upravnem postopku razbrati, da se tožnica ne strinja z zavrnitvijo vloge za BPP.

3. Zaradi nepopolnosti in nerazumljivosti vloge je sodišče tožnico z dopisom opr. št. II Upr 48/2024 z dne 7. 2. 2024 pozvalo na dopolnitev tožbe v smislu, da naj tožnica pojasni kateri sklep izpodbija v upravnem sporu ter v zvezi s tem jasno in razumljivo navede razloge, zaradi katerih vlaga tožbo in tožbo tudi lastnoročno podpiše. Tožnica je tožbo podpisala, dodatnih navedb pa v tej zadevi ni podala.

**Navedbe tožene stranke**

4. Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču dne 15. 3. 2024 posredovala upravni spis.

**Odločitev brez glavne obravnave**

5. Sodišče je skladno s prvim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (dejstvo, da je tožnica vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč po pričetku postopka prisilne hospitalizacije) med tožnico in toženko stranko ni bilo sporno.

**Sodna presoja**

6. Glede na vsebino tožbenih navedb je sodišče tožbo obravnavalo kot zahtevo za odpravo upravnega akta opr. št. Bpp 778/2023 z dne 22. 12. 2023 (prvi odstavek 33. člena ZUS-1).

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožba tožnice pravočasna, saj ji je bil izpodbijan upravni akt s fikcijo vročitve vročen dne 11. 1. 2024. Tožbo je tožnica vložila po elektronski pošti 4. 2. 2024, sodišče pa jo je prejelo 6. 2. 2024, torej oboje v 30 dnevnem roku za vložitev tožbe in tako pravočasno (28. člen ZUS-1).

9. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek istega člena). Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki) ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

10. Sodišče soglaša z odločitvijo organa za BPP, da postopek prisilne hospitalizacije ne pomeni uveljavljanja _sodnega varstva_ tožničinih pravic, niti ne gre za izvensodno poravnanje sporov, zato tožnica do brezplačne pravne pomoči v tem postopku ne more biti upravičena.

11. Tudi sicer pa, glede na to, da postopek prisilne hospitalizacije ni bil uveden in je bila tožnica poslana domov, sodišče zaključuje, da v kolikor tožnica meni, da bi morala brezplačno pravno pomoč imeti v trenutku, ko/če bi bil uveden postopek prisilne hospitalizacije, je po presoji sodišča takšna splošna in vnaprejšnja zahteva tudi preuranjena in nerazumna, zato tožnica ne izpolnjuje niti pogoja iz 24. člena ZBPP, skladno s katerim se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.1 Posledično prošnji ne glede na tožničin socialni položaj in zdravstveno stanje ne bi bilo mogoče ugoditi.

12. Kar se tiče navedb tožnice o nezakonitih ravnanjih drugih državnih organov, institucij in oseb, sodišče še pojasnjuje, da je predmet odločanja v predmetni zadevi (zgolj) odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi odločanje o kakršnihkoli drugih zadevah oziroma ravnanjih državnih organov in drugih oseb. Do teh navedb tožnice se zato sodišče ni opredeljevalo.

13. Sodišče ugotavlja še, da so razlogi za odločitev v izpodbijanem aktu v zadostni meri utemeljeni in obrazloženi, postopek pred izdajo izpodbijane odločbe je bil pravilen in voden v skladu z zakonom, posledično pa je odločitev pravilna in zakonita.

14. Ker tožba tožnice po obrazloženem ni utemeljena, jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, kot izhaja iz izreka.

1 Prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 340/2017 z dne 20. 3. 2017.