Jedro

Če solastnik krši pravice drugih solastnikov in na solastni stvari povzroči škodo, je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje oziroma plačati solastnikom vrednost opravljenih del za vzpostavitev prejšnjega stanja, ali pa škodo vsakemu solastniku, kjer se upošteva manjvrednost solastne stvari (škoda) in višina solastniškega deleža.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: »1. Toženi stranki AA in BB sta nerazdelno dolžna plačati tožeči stranki ZZ znesek 2.614,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 9. 2009 do dneva plačila, v roku petnajstih dni.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne«.

V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne. Pritožba tožeče stranke se zavrne v celoti.

Vsaka stranka krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo prvi in drugo toženi stranki naložilo, da sta dolžni nerazdelno plačati tožniku odškodnino v znesku 3.359,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 9. 2009 do plačila, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo ter toženi stranki naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v višini 1.457,34 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi kršitve materialnega prava, ker meni, da je upravičen do priznanja zakonskih zamudnih obresti od materialne škode od dneva nastanka škode in ne šele od izdelave izvedeniškega mnenja dne 2. 9. 2000. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper ugodilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga pritožbenemu sodišču, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče ni sprejelo dokaznega sklepa v zvezi z materialnoprocesnim vodstvom, zato ne bi smelo dopustiti novih navedb, ki jih je dal tožnik po odločitvi višjega sodišča. Predujem za izvedenca ni bil pravočasno plačan, zato prvo sodišče tega dokaza ne bi smelo izvesti. Izvedenec se je skliceval na izvedeniško mnenje, ki je bilo izdelano pred pravdnim postopkom, kateremu je tožena stranka nasprotovala, zato ga izvedenec ne bi smel upoštevati. Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevku, o katerem je bilo že razsojeno v zadevi II P 3652/2004. Ker gre za solastnino, ki ni razdružena, bi moralo sodišče prve stopnje od ugotovljene škode odšteti lastninski delež, ki pripada toženi stranki v višini 42/100. V cenitvenem poročilu površine ne odgovarjajo solastniškemu deležu tožnika, saj je tožnik lastnik do 24 %, kar predstavlja 26 m2, kar je potrebno pri obračunu škode upoštevati. Izvedenec je ugotovil, da je vzrok vlažnosti na steni slaba talna hidroizolacije, kar je vzrok nastanka škode. Izvedenec je dopustil možnost, da je zaradi gradbenih del z mokrimi postopki prišlo do vlaženja sten in plesnivosti sten, zato je tožena stranka predlagala, da se v prisotnosti izvedenca dvigne parket v prostorih tožene stranke in na ta način ugotovi, ali so se izvajali mokri postopki. Neprepričljiva je obrazložitev nižjega sodišča, da ne vidi razloga, da tožniku ne bi verjelo, da je v svojih prostorih izvedel potrebna obnovitvena dela, čeprav je bilo ugotovljeno, da je tožnik s svojimi trditvami močno pretiraval in z višino zatrjevane škode zavajal sodišče tudi z izvedenskim mnenjem, ki je bilo izdelano pred pravdo. Izvedenec je tudi na naroku pojasnil, da je ocenjena škoda nižja za 5 do 10 %, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo.

Pritožba tožnika ni utemeljena, pritožba tožene stranke je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (2), pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je v sklepu (3), s katerim je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje pojasnilo, da je odškodninski zahtevek sposoben za obravnavanje, da pa je potrebno v okviru materialnoprocesnega vodstva zagotoviti, da bo tožnik dopolnil navedbe (in predložil dodatne dokaze), da bo tožba sklepčna. Tožena stranka je nasprotovala izvedeniškemu mnenju, ki je bil izdelan pred pravdo na zahtevo tožnika, zato je tožnik glede na sklep višjega sodišča dopolnil (konkretiziral) navedbe glede obstoja škode in predlagal dokaz z izvedencem gradbene stroke. Prvo sodišče je na naroku dne 10. 6. 2009

(4) tožniku podaljšalo rok za plačilo predujma, ker tožniku ni vročilo položnice za plačilo predujma, niti mu ni povedalo na kateri račun naj nakaže predujem, določeno pa tudi ni bilo od kdaj dalje teče rok za plačilo predujma. Na podlagi (obrazložitve zavrnilne) sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 3652/2004 ni možen zaključek, da je bilo že odločeno o identičnem tožbenem zahtevku. Iz priložene sodbe izhaja, da tožnik zaradi adaptacije tožene stranke uveljavlja škodo, ki je nastala tožniku zaradi prekinjene telefonske linije, ukradenega telefonskega kabla, prekinjene dobave elektrike, zaradi zamakanja v spodnje prostore, kjer ni bilo določno opredeljeno, kakšna je bila škoda na teh prostorih in konkretno na katerih prostorih je nastala škoda. Pritožba tudi neutemeljeno zatrjuje, da je A. B. pri izdelavi izvedeniškega mnenja upošteval izvedeniško mnenje, ki je bilo izdelano pred pravdo.

Trditvena podlaga pravdnih strank ne dopušča zaključka, da stanovanjsko poslovne enote v naravi niso razdeljene in da na stanovanjskih enotah obstaja solastnina. Med pravdnima strankama ni sporno, da v hiši obstajajo stanovanjske enote, ki so v naravi razdeljene, saj so bile predmet samostojnega razpolaganja v pravnem prometu. Tožena stranka ni prerekala trditev tožnika, da je lastnik (določeno opredeljene) stanovanjske enote, kjer je nastala škoda. Zatrjevala je le, da zaradi adaptacij v stanovanjskem delu, ki je v lasti tožene stranke ni mogla nastati škoda (5). Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče upoštevalo, da ima tožnik na stanovanju (izključno) lastninsko pravico (6), čeprav iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da gre za nepremičnino (hišo), kjer je vzpostavljena solastnina.

Na posameznih stanovanjskih enotah imata pravdni stranki izključno lastninsko pravico, zato pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je tožnik od ugotovljene škode upravičen do povrnitve škode le v višini solastniškega deleža. Takšno stališče bi bilo utemeljeno, če bi bila razdeljena le pravica (določeni bi bili le lastniški deleži solastnikov), ne pa tudi stvar sama. Ker solastniki ne morejo prosto razpolagati z določenim realnim delom stvari (7), ampak samo z idealnim deležem nerazdeljene stvari, bi bil odškodninski zahtevek tožnika v takšnem primeru utemeljen le do višine njegovega solastniškega deleža. Na podlagi 100. člena Stvarno pravnega zakonika (8) ima solastnik pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Če pa je z vznemirjanjem ali odvzemom solastniku povzročena škoda, ima pravico zahtevati njeno povrnitev po splošnih pravilih o povrnitvi škode (drugi odstavek 99. člena SPZ). Solastnik ima zato pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Če pa krši pravice drugih solastnikov in na solastni stvari povzroči škodo, je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje oziroma plačati solastnikom vrednost opravljenih del za vzpostavitev prejšnjega stanja, ali pa škodo vsakemu solastniku, kjer se upošteva manjvrednost solastne stvari (škoda) in višina solastniškega deleža. Kljub morda nekoliko nejasnim pojasnilom, ki jih je podal izvedenec na začetku naroku 3. 2. 2010 (9), je prvo sodišče v nadaljevanju z dodatnimi vprašanji izvedencu, odpravilo vse dvome o vzroku nastanka škode na tožnikovem stanovanju. Izvedenec je na naroku pojasni (10), da je škoda v stanovanju last tožnika v višini 2.614,00 EUR posledica adaptacij tožene stranke, ter da ne bi bilo smiselno odkrivati parketa v prostorih tožene stranke in ugotavljati, ali so se tlaki polagali suhomontažno, saj so preostala gradbena dela, ki so razvidna iz fotografij vplivala na škodo v prostorih tožene stranke v obsegu, kot jo je ugotovil izvedenec ob ogledu. Prvo sodišče je upoštevalo, da je del zunanjega zidu, ki meji na dvoriščno stran vlažen (11) in pravilno zaključilo, da navedena okoliščina ne spremeni višine stroškov, ki so potrebni za delno popravilo ometov in izvedbo notranjih opleskov, saj že poškodbe na stropu in stenah v prostorih tožnika, ki so nastale zaradi gradbenih del tožene stranke narekujejo popravilo ometov in izvedbo notranjega opleska vseh stropov in sten v prostorih tožnika (12). Tožena stranka pravočasno ni zatrjevala, da višina škode, kot jo je izračunal izvedenec, ne ustreza površini stanovanja, ki pripada tožniku, zato s takšnimi prepoznimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti, saj opredeljeno tudi ni izpodbijala ugotovljene cenitve škode pred sodiščem prve stopnje.

Pritožba ima prav, da tožnik ni dokazal obnovitvenih del, podal je sicer ustrezne trditve (13), vendar brez ustreznih dokaznih predlogov. Tožnik je dokazoval izvedbo obnovitvenih del z izvedeniškim mnenjem (edini dokazni predlog), ki takšnih zaključkov ne dopušča. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče upoštevalo amortizirane stroške ter ugotovilo, da škoda zaradi gradbenih del tožene stranke na tožnikovem stanovanju znaša 2.614,00 EUR (ki ni zmanjšana za 5 do 10 %, kot to zatrjuje pritožba) (14).

Tožnik ni dokazal, da bi saniral škodo. Škoda je bila ugotovljena šele z izvedeniškim mnenjem dne 2. 9. 2009, zato je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od navedenega datuma dalje in ne od izdelave izvedeniškega mnenja, ki je bil izdelan pred pravdo in iz katerega izhaja, da je tožnik v svoji trditveni podlagi glede obstoja škode močno pretiraval, tako po temelju kot tudi po višini škode, kar je potrdilo tudi izvedeniško mnenje, ki je bilo izdelano med pravdo. Tožnik tudi ni dokazal, da je bila tožena stranka seznanjena z obsegom škode pred 2. 9. 2010. Pritožbeno sodišče je odločalo o celotnih stroških postopka pred sodiščem prve in druge stopnje ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je pri odločitvi upoštevalo uspeh pravdnih strank v postopku, tako po temelju kot po višini, da je tožnik plačal stroške izvedeniškega mnenja in vrednost spornega predmeta.

(1) V nadaljevanju tožena stranka.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) II Cp 3081/2007 z dne 16. 1. 2008. (4) Glej stran 109 sodnega spisa.

(5) Glej npr. trditev tožnika na strani 2 in tožene stranke na strani 9. (6) In da stanovanje ni solastnina pravdnih strank, kakor tudi, da je tožena stranka lastnica stanovanja v mansardi.

(7) Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 751/2007 z dne 10. 9. 2008. (8) V nadaljevanju SPZ.

(9) Na katere se sklicuje pritožba.

(10) Glej stran 172 in 173, kar izhaja tudi iz izvedeniškega mnenja in dopolnitve.

(11) Prihaja do prebijanja talne hidroizolacije; glej tudi tč. 10 te sodbe, kjer je upoštevana amortizacija.

(12) Podrobneje o tem - glej sodbo stran 8. (13) Glej stran 140 in stran 159. (14) Primerjaj izvedeniško mnenje stran 126-127.