Jedro

Dejstvo, da se je toženka o svojih družinskih problemih posvetovala s sodniki, samo po sebi ne more vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Kajti sodnice in sodniki odločamo na podlagi Ustave in zakonov in moramo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, četudi posamezni sodnik pozna eno ali drugo pravdno stranko. Dejstvo, da se sodniki in odvetniki poznajo, tako ne sme in ne more vplivati na sojenje. Če pa v konkretnem primeru ne gre za običajno poznanstvo, temveč za tesnejše prijateljske odnose, ki bi lahko vzbujali dvom o nepristranosti posamezne sodnice ali sodnika, se nepristranskost zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP, saj je lahko pristranski le posamezen sodnik, ne pa sodišče.

Izrek

Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožnik je zoper toženko na Okrajnem sodišču v Celju vložil tožbo za plačevanje preživnine v znesku 50.000 SIT mesečno. To sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno ter zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Celje, ki predlaga, naj vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje s tem, da sodniki toženko poznajo bodisi kot pripadnico iste generacije, bodisi zato, ker je z njimi istočasno opravljala pravosodno prakso. Njen družinski primer je zato sodišču dobro znan. Svoje težave je pripovedovala vsakomur in se s sodniki posvetovala o načinih reševanja družinskih problemov. Znano je tudi, kako je našla svojega otroka in s kakšnimi težavami se srečuje. Zahtevek za plačilo preživnine spada v poglavje o zakonskih sporih in sporih o razmerjih med starši in otroki. Pri teh sporih pa je potrebno skrbno varovati interese otroka. Ker se lahko pojavi dvom v nepristranskost sodišča, je treba določiti drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v tej zadevi.

Predlog za določitev drugega sodišča ni utemeljen.

V 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 12/2003 - uradno prečiščeno besedilo) je predvideno, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlog ne navaja razlogov smotrnosti, temveč druge razloge, ki naj bi bili tehtni. Toda prenos pristojnosti je mogoč le v izjemnih primerih, ko gre za tehtne razloge, ki bi povzročali resen dvom o tem, da sodišče sodi nepristransko (23. člen Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I-24/2003, in 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS, št. 33/94 - MP št. 7).

Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP sicer lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranosti sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Vendar je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, in objektivno nepristranskost, ki se izraža zlasti v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne fukcije. Okoliščine, s katerimi sodišče v tej zadevi utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, pa se ne nanašajo na t.i. objektivno nepristranskost, pač pa na subjektivno nepristranost. Dvom o sodnikovi nepristranskosti je zato razlog za izločitev, oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo, ne more pa biti razlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti.

Tudi sicer dejstvo, da se je toženka o svojih družinskih problemih (ko naj bi ji partner ugrabil otroka in z njim odšel neznano kam v tujino, o iskanju otroka in o težavah, s katerimi se zaradi tega sooča sedaj) posvetovala s sodniki, samo po sebi ne more vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Ne le zato, ker v konkretnem primeru ne gre za spor iz 27. poglavja ZPP (spori iz razmerij med starši in otroki so spori o varstvu, vzgoji in preživljanju mld. otrok in polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica - prim. 2. odstavek 406. člena ZPP) in ker zato tudi omenjene okoliščine, s katerimi naj bi bili sodniki v naprej seznanjeni, niso relevantne (v preživninskih sporih med otroki in starši so odločilne preživninske potrebe otrok in preživninske možnosti staršev, ne pa, ali je otroka kdo ugrabil, z njim odšel neznano kam v tujino, kako je drug od staršev otroka iskal, ga našel, s kakšnimi težavami se je pri tem soočal ipd.), marveč predvsem, ker sodnice in sodniki odločamo na podlagi ustave in zakonov in moramo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, četudi posamezni sodnik pozna eno ali drugo pravdno stranko. Dejstvo, da se sodniki in odvetniki poznajo, tako ne sme in ne more vplivati na sojenje. Če pa v konkretnem primeru ne gre za običajno poznanstvo, temveč za tesnejše prijateljske odnose, ki bi lahko vzbujali dvom o nepristranskosti posamezne sodnice ali sodnika, se nepristranskost zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP, saj je lahko pristranski le posamezen sodnik, ne pa sodišče.